Franja

prȅtēč ž (ijek., ek.): otišao u preteč da ga ubije stekel je naprej, da ga bo na poti prestregel in iz zasede ubil

preváliti prèvālīm
I.
1. prevrniti: prevaliti stub, čašu; kad se prase najede, ono korito prevali
2. zavaliti, podreti: prevaliti koga na klupu
3. prehoditi, prevoziti: prevaliti daleki put
4. miniti: prevalilo je podne
5. preiti: prevaliti preko brda
6. prevaliti preko glave preživeti, pretrpeti; prevaliti preko jezika težko spraviti z jezika, težko izgovoriti; prevaliti oči na koga s široko odprtimi očmi pogledati, začudeno, grdo pogledati; prevaliti sirće ekspr. polomiti ga
II. prevaliti se
1. prevrniti se
2. zvaliti se: prevaliti se na postelju
3. spremeniti se: bio je i dalje čovek koji zna zaraditi, ali mu se narav prevalila

prímiti prȋmīm
I.
1. sprejeti: primiti prijedlog, ponudu, bitku, koga u društvo; primiti na znanje; primiti raport; primiti koga na noć, na konak sprejeti na prenočevanje, na prenočišče; primila ga zemlja pokopali so ga, lahka mu zemlja; bog neće da ga primi bog ga noče sprejeti, ne more umreti; bog ga primio bog ga je sprejel, umrl je
2. prejeti: primiti pismo, poslatu robu, platu
3. prevzeti: primiti dužnost, odgovornost na sebe, sve obaveze
4. vzeti (si): primiti k srcu; primiti što za uvredu
5. sprejeti, naučiti se: dijete je lakše primilo nego odrasli
6. djevojka je primila jabuku dekle je privolilo na snubitev; žena je primila k sebi se je vdala
II. primiti se
1. lotiti se: primiti se posla
2. sprejeti se: reforme cara Josipa slabo su se primile
3. prijeti se: biljke su se primile

prizòrtiti prìzortīm
1. priti v škripce: prizortilo mu je
2. kad ga prizorti, a on manji od makova zrna ko ga prevzame strah, je manjši od makovega zrna

progùtati progùtām pogoltniti: progutati zalogaj, uvredu; drži se kao da je progutao motku; progutati koga očima; progutao je udicu podkupljen je; progutala ga je raka umrl je; progutala ga je pomrčina vzela ga je noč; progutati žabu imeti neprijetnosti

prokériti se pròkērīm se začeti popivati: noćas ćemo se prokeriti da će čitavo selo znati za nas nocoj ga bomo lomili

pròštiti prȍštijēm zastar. prebrati: dobila sam pismo od čovjeka, a ne znam tko bi mi ga proštio prejela sem pismo od moža, pa ne vem, kdo bi mi ga prebral

rezánci rèzānācā m mn. rezanci: juha s -ncima; rezanci od pšeničnoga brašna; duvan rezanac domači tobak (ki si ga pridelovalec sam reže); kidati se na -e zelo se jeziti

salàuka ž, salàukovina ž (t.) nevihta, huda ura, snežni metež: udariće salauka huda ura se bliža; razbjesnjela se salauka razdivjala se je nevihta; napolju se sučeli s mrakom i salaukovinom zunaj ga je zajel mrak in nevihta, metež

sávjest ž (ijek.), sávest ž (ek.) vest: raditi po -i, protiv -i; griža -i očitanje vesti; grize ga savjest grize, peče ga vest; čista, mirna savjest

shlàptati se shlȁpćēm se ekspr. pritisniti na koga, začeti pestiti koga: shlaptala se oko njega dva tri dužnika začeli so ga pestiti dolžniki

sȉsa ž sesek: dijete od sise, na sisi dojenček; odbiti dijete od sise odstaviti otroka od prsi; tek je od sise otpao je še zelo mlad, drži se ga še mleko

snáći snâđem, snáđoh snáđe, snàšao snàšla
I.
1. zadeti, doleteti: snašla ga nesreća; bolest je najgore što te može snaći
2. snašlo ga je obšla ga je slabost, božjast; snašla ga smrt umrl je
II. snaći se
1. znajti se: ako se snađeš u ljutoj nevolji, traži pomoć od mene
2. vživeti se: ne može se snaći u novim prilikama
3. srečati se: u taj čas snađu im se pogledi

snàlaziti -īm
I.
1. zadevati, doletavati: sve ga nesreće snalaze
2. snalazi ga obhaja ga slabost
II. snalaziti se znajti se: on se u svakom društvu snalazi

stìhījskī -ā -ō prvinski, elementaren: -a privreda gospodarstvo, ki ga vodi elementarna naključnost

strána ž, tož. strânu, mn. strâne
1. stran: strana svijeta; ležati na lijevoj, na desnoj -i; gledati sa -e od strani; prva strana u knjizi; okrenuti govor na drugu -u obrniti pogovor na drugo stran; prostirati, širiti se na sve -e; na -u ići iti na stran; na -u metnuti, ostaviti na -u dati, pustiti na stran; na -u pozvati na stran poklicati: novu -u okrenuti novo stran obrniti, na novo začeti; s božje -e moliti za božjo volji, pri kriščevih ranah rotiti; zarađivati sa -e po strani zaslužiti; nauka mu nije sa -e znanost mu ni postranska zadeva; na sve četiri -e svijeta; šalu na -u šalo na stran; debela strana zadnjica, rit
2. stranica, stranska ploskev: kocka ima šest strana
3. tujina: otići na stranu, živjeti na -i
4. kraj, pobočje: strana brijega
5. spol: muška i ženska strana; držati kome -u podpirati koga; s onu -u na drugi strani; ćorava mu strana! naj ga vrag vzame!

sújma ž strah: sujma me je sama noću spavati strah me je ponoči sam spati: obuzela ga sujma od Turaka prevzel ga je strah pred Turki

šàrage šȁrāga ž mn., šàraglje šȁrāgljā in šàragāljā ž mn. (madž. saraglya, n. dial. Schragel) koš na vozu: ostao u -ama opeharili so ga

šéva ž
1. zool. škrjanček: kukmasta, ćubasta ševa čopasti škrjanček; poljska ševa; šumska ševa
2. svabiti ševa priti na nič; zapjevala mu ševa doletela ga je sreča; tamo pečene -e padaju s neba tam pečena piščeta padajo z neba, tam se živi brez dela; čekaš da ti pečene -e padnu u usta

šìbak šìpka m, šìbāk -áka m cep, cepec: kosti mu pobolijevaju kao da ga je ko šibacima izvrhao kot da ga je kdo s cepcem premlatil