Franja

žîr m, mn. žírovi
1. žir: bukov, hrastov žir
2. križ v kartah

žíriti žîrīm
I. žiriti, goniti svinje v žir, pitati z žirom
II. žiriti se rediti se: a šta će njemu novac, trutovima i kaluderima, da se žire

žljezdotòčica ž (ijek.), izcejanje mezge v poškodovanih mezgovnicah

žmȗr m dial. svrž, grča, oko v deski, presekanem deblu, žmula

župànija ž županija, nekdaj upravna enota v Hrvatski in Slavoniji

žvȁle žvâlā ž mn.
1. žvala, brzda, del uzde: metnuti konju žvale u usta
2. ekspr. gobec: žvale su usta kod pasa i kurjaka
3. med. žvala, gnojni izpuščaj v ustnem kotu
4. vučje žvale soteska
5. držati na -ama držati na uzdi

a s neskl., prva črka latinične abecede in cirilske ter glagolske azbuke: malo a, veliko A; a-dur; šesti ton C-dur skale; kratica za ar, alt, amper; A-dur, A vitamin; a-mol; a polje v šahu; razdaljina od tačke A do B; stranica a, visina a; a-osnove imenica

àđanskī -ā -ō: ađanski stanovnici prebivalci mesta Ade v Bački

armáda ž (špan. armada, lat. armata) armada, vojska: nepobjediva armada ladjevje Filipa II. 1588 v vojni proti Angliji

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

bȁbin -a -o babin, babičin; -a dušica bot. materina dušica; -a svila gl. babinjaci; -a žila bot. krvomočnica, Geranium; -o ljeto babje poletje, toplo vreme v pozni jeseni; -o uho bot. Peziza aurantia; -i dani = -i jarci = -i kozlići = -i pozajmenici = -i ukovi nestanovitno vreme ob koncu zime, v marcu in aprilu; -e sreće biti ne imeti sreče; za -o brašno šaljiv odgovor na vprašanje: Zašto -- Odgovor: za babino brašno

bandéra ž (it. bandiera)
1. zastava, prapor, bandera
2. drog za zastavo
3. drog: telegrafska, telefonska bandera; uhvatiti se na drugu -u uskočiti v drugo stranko

bânskī -ā -ō banski: banski stol zgod. za Stolom sedmorice najvišje sodišče v banovini Hrvaški

bàstati -ā (it. bastare)
1. upati si: basta meni smrti pogledati u oči upam si smrti pogledati v oči; majka ukori sina zašto već ne osveti brata, govoreći mu: "Kad ti ne basta, a ti svuci sa sebe gaće da ih ja obučem, a ti pripaši moju pregaču" če si ne upaš
2. posrečiti se: njemu je vazda bastalo ranu vidati
3. iti od rok, odsedati se: ne basta mu škola nikako; basta joj svaki posao
4. moči, biti kos: to tebi ne basta tega ne boš zmogel

bȅgovskī -ā -ō begovski: begovski pjevač, pevač ljudski pevec v begovi službi

bèsebe prisl. v izrazu učiniti besebe narediti kaj nepresodnega, v duševni zmedenosti: nemoj tako jadna, može momak učiniti besebe, može se objesiti, može skočiti u vodu

bestràgija ž
1. ekspr. kraj, od koder ni vrnitve
2. neznan daljni kraj: vratiti se, doći iz -e priti, vrniti se iz daljnega sveta; otići u -u oditi v daljni svet

bìber m (t. biber, perz.) poper: biti biber po pilavu biti prvi v družbi; biber je zrno maleno, ali pred gospodu izlazi

bȉijeg m (ijek.), bêg m (ek.) beg: udariti u biijeg spustiti se v beg; nagnati u biijeg neprijatelja zapoditi sovražnika v beg; nalaziti se u bijègu, u bégu; biijeg kapitala; gl. tudi beg, mn. begovi

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?