Franja

žȉcār m
1. žicar
2. kdor po ovinkih kaj prosi, izsiljuje

žȉcati -ām
1. zbadati: žica me ispod desne lopatice
2. švrkati: kud ženu kuca, tuda koža puca, a kud žica, onud krvca vrca
3. žicati, strugati: žicati parkete
4. žarg. po ovinkih kaj prositi, za kaj moledovati, kaj izsiljevati

amánet m (t. emanet, ar.)
1. zastavilo, zastava, zalog: ostaviti komu što u amanet zaupno komu kaj izročiti, naročiti
2. poštna pošiljka z označeno vrednostjo
3. darilo pri zaroki

bȁba ž
1. baba, starka, stara ženica: u povorci sami starci, a oko njih djeca, žene i -e
2. babica, stara mati: rođak po -i
3. tašča
4. šalj. žena, soproga
5. dojilja: tebe je baba dojila
6. ekspr. baba, ženska
7. ekspr. strahopetec, mevža, šleva
8. dati -u za nevjestu komu kaj podtakniti; zadušna baba človek preveč dobrega srca; muška baba star samec; vrag mu -i naj gre k vragu; za čije -e zdravlje zakaj, komu na ljubo; trla baba lan da joj prođe dan ukvarjati se s čim brezsmiselnim, nekoristnim; što je -i milo, to se -i snilo; prevesti -u metati žabico

bába m, zval. bȃbo, bábo m, zval. bȃbo, bàbaja m, bàbājko m (t. baba, perz.) oče, očka: šta želiš, sine, da kupi babo kaj želiš, sinko, da ti kupi očka

bèsebe prisl. v izrazu učiniti besebe narediti kaj nepresodnega, v duševni zmedenosti: nemoj tako jadna, može momak učiniti besebe, može se objesiti, može skočiti u vodu

bijèda ž (ijek.), béda ž (ek.)
1. beda, revščina, uboštvo: nekada su naši umjetnici umirali u -i
2. nesreča, nadloga, nevolja: moga brata snašla velika bijeda; bijeda i nevolja velika nesreča; koja ti je bijeda kaj se ti je pripetilo; navući -u na vrat priti v nesrečo; izvući se iz -e; skinuti -u s vrata otresti se nesreče; bijeda bi je znala vrag si ga vedi!
3. nadloga, križ: komarci su velika bijeda u blizini močvara
4. beda, ničnost: sjaj i bijeda Hegelove filozofije
5. kriva obdolžitev: što na ljude -e iznosite?

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bȉti bȉjem, oni bȉjū vel. bîj, bȉjāh -āše, bȉo bȉla, bìjen bijèna
I.
1. biti, tolči: biti koga štapom, palicom; srce bije u grudima
2. brcati: konj bije nogama
3. obstreljevati: aga naperio topove na bedeme i bije ih sa svih strana
4. pobijati: on nas bije citatima iz latinskih pisaca
5. nesti: ova puška daleko bije
6. sikati, švigati: vatra bije iz kuće
7. kipeti: mladost bije iz njega
8. biti: ura bije
9. bobnati, igrati: biti u doboš, u harfu
10. pobijati: grad bije vinograde
11. zadeti: bio je junak mimo ljude, a nije ga bila ni puška ni sablja
12. klati: daću ti slanine kad budem bio svinje
13. treti: biti lan, konoplju
14. bije ga baksuz ima smolo, zasleduje ga nesreča; bije ga maler spremlja ga nesreča; bije ga glas o njem se slabo govori; to mi bije u oči to me bode v oči; biti žicu žarg. poskušati kaj doseči z laskanjem, prilizovanjem; biti koga kao vola u kupusu neusmiljeno koga pretepati
II. biti se
1. bojevati se: biju se dobro, ali pucaju zlo
2. tolči se, trkati se: biti se u grudi
3. pretepati se: nemoj se biti s drugom djecom
4. drstiti se: od maja do avgusta šaran se bije

bòja ž (t. boja) barva: svijetla, svetla, tamna, mirna, mrtva, živa boja; naše nacionalne -e; lice je dobilo mrtvačku -u; boja glasa; zaštitna boja varovalna barva; vodena boja vodna barva; masne = uljane -e oljnate barve; prikazivati nešto u ružičastoj -i prikazovati kaj v rožnati barvi; anilinska boja

bôlan -lna -o, bȍlan bóna bóno, dol. bȏlnī -ā -ō
1. bolan: zamotati bolan organ flanelom
2. boleč: bolno mjesto
3. bolesten: bolni izraz na licu
4. žalosten, nesrečen: naći utjehe bolnoj duši
5. bolniški: bolna postelja
6. kot rečenica za izražanje prošnje, začudenja, očitanja, kot pristavek k samostalniku, da bi poudarili čustveno razgibanost: bolan brajko! oh, bratec mili, dragi!; što je, bolan? kaj je, dragi moj?
7. bôlan prȅbōlan zelo bolan; mrtav bolan težko bolan

bráda ž, tož. brâdu, mn. brȃde brada: obrijana brada; puna brada; pustiti -u; brijati, podsijecati, podsecati -u; govoriti u -u; povući jarca za -u; kukuruzna brada; uzeti što na svoju -u prevzeti kaj na svojo odgovornost; biskupova brada bot. žegnana kopriva; košutina brada bot. kačja dresen

brȁti bȅrēm, oni bȅrū, vel. bèri, brâh brâše in bȅrijāh -āše in bȅrāh -āše; brȁh brȃ, bȅrūći, brȁo brála, brȃn -a
1. brati, obirati, trgati; brati voće, grožđe, cvijeće, cveće, kukuruz
2. nabirati; pčele beru med na cvijeću
3. prejemati: brati plaću
4. držati: zlatna kupa bere deset oka
5. brati lovorike ekspr. dosegati uspehe; ne brati brigu ne se brigati za kaj

brȅ medm. (t. bre, gr.)
1. poudarja vsebino stavka: što činiš bre? kaj vendar počneš?; miči se bre! premakni se no!; ajde bre!
2. poudarja ukaz, prepoved, začudenje, hej: govori bre, što ćutiš! hej, govori, zakaj molčiš!; nemoj bre da nas vrijeđaš!; bre, tri li kase imaš

brȉjati brȉjēm, vel. brîj, brȉjāh -āše, aor. brȉjah brȉjā briti: majstor brije mušteriju; vjetar brije s planina; moj muž se brije triput nedjeljno; tko te pita brije li se vladika kaj se brigaš za stvari, ki ti niso nič mar

budibóksnama
1. prisl. radi sve nešto budiboksnama dela nekaj, da bogpomagaj; što si danas nekako budiboksnama kaj si danes nekam čuden, bog te nima rad
2. sam.: uzeo ga budiboksnama na svoju ruku vzel ga je sam bognasvaruj na svojo roko

cr̂n cŕna cŕno, dol. cr̂nī -ā -ō, komp. cȑnjī -ā -ē
1. črn: crn kao ugljen; -a kava kafa; -a noć, zloba, odjeća, odeća; -i kruh, hljeb, hleb; -i petak; cr̂nā borza, cr̂na berza; gledati što kroz -e naočare; -i oblaci se nadvijaju bliža se nesreča; dobiti što -o na bijelo, na belo dobiti kaj črno na belem
2. zoprn, gnusen: taj je čovjek zaista crn po zlu koje čini
3. crn mu obraz! sram ga bodi!
4. -i dud bot. črna murva; -i glog bot. črni trn; -i luk bot. čebula; -i orao zool. planinski ali zlati orel; -i štap bot. črnoga; -a bokvica gl. ranilist; -a bolest bot. snet: -a čemerika bot. črna čemerika; -a divizma bot. črni lučnik; -a džigerica anat. jetra; -i metali; -a rotkva bot. črna redkev; -a topola bot. črni topol; -a trešnja češnja hrustavka; -o zlato premog; u -o zaviti koga pripraviti komu veliko žalost; Crna Gora; Crno more; Skopska Crna gora; Crni Đorđe

čára ž (t. čare, perz.) rešitev, zdravilo, pomoč: na Aliju juriš učiniše, čare nije, živa uhvatiše ni kaj, živega so ujeli

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

čemu daj. od što, šta čemu, čemur: da li se tu treba čemu čuditi; to je ono čemu se ja čudim to je tisto, čemur se čudim; je li to čemu je to za kaj, ali to kaj velja