Franja

znàmēnje s znamenje: znamenje na nebu; to su rdava -a za budućnost

známenje s
1. znamenje, znak: to je dobro znamenje za prihodnost
2. znamenje, biljega, belega: na desni roki ima znamenje
3. predznak, predskazanje, predskazanje: nebesno znamenje
4. znak: korekturna -a; diakritično znamenje; prometna -a
prometni, saobraćajni znaci
5. simptom: znamenje bolezni
6. znak, oznaka: opozorilno znamenje; dati knjigo v znamenje spoštovanja
7. kapelica sa svetačkim kipom, krst u polju, u selu: poljsko, vaško znamenje
8. znak: sonce je v -u raka; to je znamenje, da ne znaš
to znači da ne znaš

alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bìljēžje s (ijek.), bèlēžje s (ek.) znamenje, označba

emblém m (fr. emblème < gr. émblema) amblem, znamenje, znak

èser m (t. eser, ar.) dial.
1. znamenje, sled
2. sad, delo, učinek: na eser polnoštevilen: sve pare, što si mi dao, na eser su

ìndīcīj -ija m, ìndīcija ž (lat. indicium) indicija, indic, sum vzbujajoče znamenje, znamenje, znak: progoniti okrivljenoga na osnovi indicija; imamo indicija da su Iliri već u praistorijsko doba radili kipove od drveta

išáret m (t. išaret, ar.) dial.
1. kretnja, gib: kazao mu -om
2. slutnja, znamenje: i kako ga ugledah, dođe mi neki išaret; veliki i strašni -i pokazaće se pred kijamet velika znamenja se bodo pokazala pred sodnim dnevom

kôb kôbi ž, mest. u kóbi
1. znamenje: zmija nikada nije dobra kob
2. sreča, usoda: vjera u zlu kob; dobra kob ti, neznana delijo!
3. dial. polt: čovjek lijepe kobi

nìšan km (t. nišan, perz.)
1. tarča: gadanje u nišan
2. muha: uzeti koga na nišan; prednji i zadnji nišan muha in merek
3. odlikovanje, odličje: na glavi mu tri -a carska
4. znamenje: nišan na desnoj ruci
5. darilo snubca nevesti
6. dial. muslimanski nagrobnik
7. razgovarati s kim preko -a biti s kom v sovraštvu

obìlježba ž (ijek.), obèležba ž (ek.)
1. znamenje
2. označba

obìljēžje s (ijek.), obèlēžje s (ek.)
1. znamenje: jezik je vanjsko obilježje, spoljno obeležje narodnosti
2. oznaka, označba: bitna -a Andriceva književnog rada
3. značaj, karakter: tendencije nekih umjetnika su tek moralnog -a
4. etn. darilo, ki ga snubec da nevesti
5. spominek, predmet, ki nam rabi kot spomin na kaj, kot dokaz za kaj

ômen ômena m (lat. omen) omen, znak, predznak, znamenje

ožìgosati -ošēm
1. ožigosati, vtisniti žig, znamenje
2. ekspr. ošibati, skritizirati: svi su ožigosali ovakav postupak
3. ekspr. rahlo negativno oceniti: glagoljska slova bijahu pod nadimkom gotskih ožigosana žigom arijanske herezije

prèdskaz m (ijek., ek.) napoved, prognoza, znamenje, prerokba

prȅdznāk m
1. predznak: prvi predznak bolesti koja se javlja
2. znamenje: rdav predznak u društvu
3. mat. predznak: plus i minus ispred broja; muz. predznak: povisilica i ponizilica su najobičniji predznaci u muzici

sìmptōm -óma m (gr. symptoma) simptom, znamenje: simptom bolesti

stígma ž (gr. stigma) stigma, znamenje, znak, obilježje, obeležje

znâk m, mest. u znáku, mn. znâci in znȁkovi
1. znamenje, znak: dati znak očima, rukom, trubom; uzeti što u znak prijateljstva; to je dobar znak; znak čudenja lingv. klicaj; znak pitanja lingv. vprašaj; znaci interpunkcije lingv. ločila; navodni znaci lingv. navednice; prometni znakovi: zaštitni znak zaščitni žig; raspoznavni znak jednakosti mat. enačaj; kemijski, hemijski znaci; telegrafski znaci; u tom znaku češ pobijediti
2. znak: nositi u zapučku znak nogometnog društva
3. predznak: znak plus ili minus