-
čȉnženē zȅmlje ž mn. izven seliščna gosposka posestva, ki so jih obdelovali činžniki (cenzualisti) in zato plačevali določen davek
-
agàluk m (t. agalyk)
1. agovstvo, agova zemlja
2. agovo dostojanstvo
3. dajatev, ki jo je zakupnik dajal agu za koriščenje njegove zemlje
-
apogéj m (gr. apógeios) apogej, od Zemlje najudaljenija tačka Mjesečeve (me-) putanje
-
armàlist(a) m (madž. armalis) armalist, plemič brez zemlje, samo z grbom in plemiškimi pravicami
-
bȁštinīk m
1. dedič
2. posestnik zemlje, lastnik očetne zemlje
-
bèrāt -áta m (t. berat, ar.) diploma, listina, dekret, sultanov ukaz o imenovanju, o dodelitvi zemlje, pravic ipd: dok se lisici prouče -i, ode njena koža na pazar
-
bèzbaštinīk m kdor je brez očetne zemlje, brez dediščine
-
bèzemljan -a -o brez zemlje, gol: u -oj i kamenoj strani obarali su drva
-
bezèmljāš -áša m človek brez svoje zemlje: seljak bezemljaš
-
burúmak -mka m kupček zemlje okrog osute rastline
-
bȕsēn -ena m, mest. na busènu
1. ruša, kos zemlje, prsti s travo
2. trata: biljke livadskog -a spadaju u familiju trava
3. grmiček: busen crvenih ruža
-
bùsika ž
1. ruša, kos zemlje
2. bot. masnica, Deschampsia
-
čáčak -čka m
1. zmrzlo ali posušeno cestno blato
2. kamen, ki štrli iz zemlje
-
četáš m četnik, član srpske dobrovoljne vojne organizacije koja se je prije (pre), prvog svjetskog (svet-) rata borila za oslobodenje zemlje ispod turskoga gospodstva
-
deželàn -ana i deželán m
1. stanovnik na selu: meščani in -i
2. stanovnik određene zemlje, domorodac: predpis velja za -e in za tujce
3. član zemaljskih staleža: Valvazor je bil kranjski deželan
-
dotálen -lna -o koji dopire do zemlje, do tla, do tala: -a obleka; -o ogledalo; -i pokloni
-
epicénter i epicênter -tra m (gr. epí, lat. centrum) epkentar, tačka na površini Zemlje neposredno nad ognjištem potresa
-
episkopát m episkopat, skup biskupa jedne zemlje
-
fréta ž dijal. malen posjed (-sed), krpica zemlje
-
frétar -ja m dijal. maloposjednik (-sed-) s krpicom zemlje