Franja

vȓh vr̀ha m, mn. vr̀hovi
1. vrh: vrh brijega, sablje, igle, nosa; vrh trokuta, piramide
2. vršič: vrh drveta
3. konec: riječ mu je na vrhu jezika
4. to mi je izašlo na vrh glave tega sem do grla sit, to mi je presedlo
5. sastanak, konferencija, savjetovanje, savetovanje na vrhu sestanek itd. na vrhu, najvišjih zastopnikov, predstavnikov

vrh predl. z rod.
1. vrh, nad: kamen vrh kamena uzraste do neba; orao gnijezdo vrh timora vije; sablja mu vrh glave visi
2. povrh, razen: ima oporu narav, a vrh toga odan je i piću

vŕh -a i -á m, mn. vrhi -ov i vrhovi -ov
1. vrh: vrh jambora, piramide, ogla, drevesa; vrh vala
2. vrh, vis: vrh gore
vrh planine
3. vinski vrh vinograd
4. vrhunac: priti na vrh; do -a priti
5. vršak, vrh: na -u jezika; razigranost gostov je dosegla vrh; vrh se je odlomil; veselje je prikipelo do -a
6. prav na -u biti
biti najviši; na vrh priti
izroniti; z -a gledati
odozgo gledati; po -u se posušiti
po površini se osušiti; konferenca na -u
konferencija na vrhu; napolniti do -a
napuniti do vrha

vŕh predl s gen. vrh, iznad: vrh tega
osim, sem toga; stojim visoko vrh planin

ápeks m (lat. apex) apeks, vrh

kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim

koníca ž
1. šiljak: noževa, iglina konica
2. vršak, vrh: konica jezika, prsta
3. vrh: konica nosu
4. špica, vrhunac, vršak opterećenja, saobraćaja: večerna konica pri porabi elektrike; konica v tramvajskem, avtobusnem prometu

kȕlmen m (lat. culmen) vrh, vrhunec, kulmen

navrh predl. z rod.
1. vrh: navrh glave, planine
2. na gornjem koncu: navrh stola, dvorišta

oglíšče s tjeme, teme, vrh: oglišče trikotnika, piramide

òvršak -ška m vrh: ovršak drveta; planinski ovršci; preko ovršaka

òvršina ž
1. vrh, vršič: ovršina drveta
2. koruzni lasje
3. koruzno steblo, koruznica
4. mn. okleščene veje z vrha drevesa
5. dial. gornja plast namočenih tropin, ki ni primerna za žganjekuho

paroksìzam -zma m (gr. paroxysmós) paroksizem, vrh, višek

póldan -dneva (ud) m
1. podne: delati od jutra do -a; v trebuhu mi zvoni poldan
gladan sam
2. jug: vinograd je obrnjen proti -u
3. vrh, zenit: sonce je v -u; poldan življenja

povrh pred. z rod.
1. vrh, povrh: povrh toga, svega; stajali su jedan povrh drugoga
2. nad: povrh glave visi svjetlo

svrh predl. z rod.
1. vrh: oni leže jedan svrh drugoga
2. kukuruzi su ove godine više svrh čovjeka koruza je letos višja kot človek
3. iznad; to je kameniti breg svrh koga voda okomice pada
4. povrh: na njemu je bilo svakojaka odela, a svrh svega banatski doroc
5. razen: svrh toga dadoše joj novac da nabavi namirnice za kuću

šíljak šiljka m konica, vrh: šiljak mača, noža, stijene, stene, brijega; brati kožu na šiljak biti pripravljen na telesno kazen, na odgovornost; bacati šiljak u nos kome izzivati, napadati koga

špíca ž (nj. Spitze) špica, vrh, vršak, šiljak: gnati kaj na -o
tjerati mak na konac; v mestnem prometu je špica opoldne in zjutraj
u gradskom saobraćaju je višak opterećenja u podne i ujutro; špica noža

tjȅme -ena s, mn. tjemèna (ijek.), tȅme -ena s, mn. temèna (ek.) teme, vrh: nisam pao na tjeme nisem padel na glavo; popeti se na tjeme gore; tjeme trougaonika, piramide

uvrh predl. z rod.
1. vrh, na vrhu: uvrh krova, spiska, hrasta
2. na čelu: gazda sjedi uvrh stola