-
vȑč vr̀ča m, mn. vr̀čevi vrč: kameni, metalni vrč; vrč za vodu; potegnuti iz vrča; vrč ide na vodu dok se ne razbije
-
vŕč m vrč, krčag, testija: lončen vrč za vodo
-
bokál (au̯ ili al) m (it. boccale) bokal, krčag, pehar, vrč: bokal vina
-
gr̀čāk -áka m dial., vrč, lončen vrč: poče razbijati -e
-
kángla ž (bav. kandel) kanta, vrč, ibrik
-
kòndīr -íra m (gr. kántharos)
1. vrč: zlatni kondir i kristalne čaše
2. dial. poseben način rezi na trti, da bolje rodi
-
kòršōv -òva m (madž. korsó) dial. vrč
-
kr̀čāg -ága m vrč, navadno lončen, z ročem: piti vodu iz -a; krčag s vodom
-
máseljc m (nj. Maß)
1. mjerica, sajtlik, satljik, maslić, četvrtina bokala: maseljc vina, žganja; maseljc moke, rži
mjerica brašna, raži
2. čaša, vrč, mjerica za pivo
3. nekada četvrt zemljišnog posjeda (-se-)
-
víšak -ška m dial. lončena posoda za pijačo, vrč
-
bàrdāk -áka m (t. bardak, perz.)
1. lončen vrč za vodo
2. lončena, lesena ali bakrena posoda za vino ali žganje
3. mera za tekočine, pol oke
-
bìlikum m (n. willkommen) čaša ali vrč, ki z njim gostitelj nazdravi gostu ob prihodu v hišo
-
búkara ž (it. boccale) bokal, lesen ali lončen vrč
-
čmûl -úla m, čmȕla ž (furl. muzul, lat. modiolus) dial. lončen vrč: popio bi ga u -u vode utopil bi ga v žlici vode
-
ćȕp ćùpa m (t. küp, ar.) glinast vrč z ozkim, vratom: ispražnjuju ćupove vina
-
ćùpina ž velik glinast vrč z ozkim vratom
-
dvórôčka ž dvoušni vrč, kondir
-
gŕča ž
1. kvrga, čvor: deska z -ami; gabrova grča
2. čvor, čvoruga, guka: grča na kosti
3. kvrga, zdrav, u životnoj borbi otvrdnuo čovjek: to je prava kmečka grča
4. dijal. krčag, vrč s uskim grlićem
-
ìbrīk -íka m (t. ibrik, ar. , perz.) bakren vrč za kavo, vodo: nosi ibrik s kavom, maslac i kruh
-
pokondíriti se -kòndīrīm se iz buče postati vrč: kad se tikva pokondiri če buča postane vrč, če se preprostež povzpne med gospodo; pokondirena tikva jara gospoda