-
vìsok visòka visòko, dol. vìsokī -ā -ō visok: visok tri metra; struja -e napetosti, -og napona; -a škola, frekvencija, voda; -a peć; -i tlak, vakuum; -o ozupčenje; imati -o mišljenje o čemu, o kome
-
visòk -ôka -o, odr. visoki -a -o, komp. višji -a -e
1. visok: -a gora
visoko brdo; -a ravan, planota
visoravan; -o drevo; -a obala; -a naklada
visok tiraž; -a peč
visoka peć; -a šola
visoka škola; -a gradnja
visoka građevina; -a temperatura; -a plima; visok standard; visok glas; biti -ega rodu; -a znanost, umetnost; Visoka pesem
Visoka pjesma; -a kazen, čast; -a umrljivost
visok mortalitet; -o število
visok broj; visok uradnik
visok činovnik; -a divjad
visoka divljač; -a frekvenca
visoka frekvencija; -a napetost
visoki napon; -i tlak; -a nemščina
visokonjemački (-ne-) jezik; visok gozd
visoka šuma; višji tečajni izpit
viši tečajni ispit
2. visok, uzvišen: -a misel; biti visok v očeh publike
3. visok, nadmen, ohol: postal je zelo visok
-
bòrika ž visok, vitek borovec: iz Omera zelen bor nikao, iz Merime zelena borika
-
ìzrāstan -sna -o, ìzrāstao -sla -o visokorasel, visok
-
plòtina ž velik, visok, dolg plot
-
sàručina ž velik, visok, turban
-
ùzun neskl. prid. (t. uzun) zastar. dolg, visok, velik: Uzun Mirko
-
vîsan vîsna vîsno, komp. vìsnijī visok, postaven: visan momak
-
brdèrina ž visok hrib
-
br̀dina ž visok hrib, visoka gora
-
brèžina ž (ijek., ek.) visok breg, hrib
-
brȉjeg m, mest. na brijègu, mn. brȅgovi (ijek.), brȇg m, mest. na brégu, mn. brȅgovi (ek.)
1. breg, hrib: Rzavski bregovi
2. obrežje: brijeg rijeke Morave
3. gora: ledeni brijeg
4. visok val: vodeni bregovi lomljahu se o hridi
5. udarila kola u brijeg prišlo je do nesreče; kao od -a odvaljen silno močan
-
donében -bna -o
1. visok do neba, nebu pod oblake: -i plameni
2. vrlo glasan:
-o vpitje
-
dvomètrāš -áša m dvometraš, blizu dva metra visok igralec
-
dvómetráš m dvometraš, dva metra ili više visok igrač
-
džȉgljast -a -o visok in suh, preklast: džigljast momak
-
džígljo m dolgin, visok in suh fant
-
đìkelja m dial. fantin, visok fant, dolgin
-
kàznac -àca m zgod.
1. visok dvorni dostojanstvenik, ki je skrbel, da so bili davki pobrani
2. upravitelj vladarjeve blagajne v fevdalni Srbiji
3. vaški starešina, predstojnik: -i su bili pomoćnici knezova i kapetana, a jedno selo ili više njih, koje je bilo podvrgnuto jednom -u, zvalo se kaznačina
-
kȍpčalica ž
1. igla za zapenjanje, zaponka
2. v visok sneg narejena gaz