-
tȉh -a -o, dol. tȉhī -ā -ō komp. tȉšī -ā -ē tih: govorio je -im glasom; bio je tih čovjek; liti -e suze; pekla se na -oj vatri ekspr. bila je dolgo in nenehno v nevarnosti, zadevala jo je nesreča za nesrečo; -a voda brijeg, breg dere (roni) tiha voda bregove spodjeda; Tihi ocean, Tihi okean
-
tíh -a -o, komp. tišji -a -e, pril. tiho, komp. tiše i tišje tih: tih človek, večer, boj; -i sporazum; -i teden
Velika nedjelja (de-); -a maša
mala misa; Tihi ocean
Tihi ocean, Tihi ili Veliki okean; -a sreča; -i družabnik
tihi, tajni kompanjon, tihi ortak; fant je -e narave; -o prihaja mrak; na cesti je ponoči tiše (tišje) kot po dnevi
-
bèzglasan -sna -o brezglasen, tih, neslišen: noć crna i -a
-
blâg blága blágo, dol. blâgī -ā -ō
1. blag, krotek, mil, pohleven, tih, dobroten: pitom i blag; njegova -a riječ, reč; bio je blag prema meni; -a zima; blag ukus, glas; -a bolest, kiša; blag zavijutak
2. milosten: blagi bog
3. blag, nemočen: -a rakija
4. blag dan = blagdan praznik
5. biti -e ruke biti radodaren, biti dobrih rok; blagi akcenat lingv. kratki padajoči akcent, naglas
-
flegmàtičan -čna -o flegmatičen, miren, tih
-
glúh -a -o
1. gluh, gluv: gluh od rojstva, ra desno uho; šola za -e, za -o mladino; gluh za vsak nasvet
2. neosjetljiv: prsti so mi -i za bolečino
3. štur, prazan: -o klasje; gluh naboj
metak koji ne opali
4. tih: -a noč
-
láhen -hna -o lagan, lagahan, blag, tih: lahen dež, vetrič, smehljaj, udarec; -o stopati
lako, tiho ići
-
mûčan -čna -o molčeč, tih
-
mûčkī -ā -ō
1. tih, tajen: mučki dogovor
2. zahrbten: mučki napadač
3. brez besed: mučki zagrljaj
-
ȍko ȍka s, mn. ȍči, rod. òčijū in òčī, daj. òčima, tož. ȍči in òka
1. oko: vidjeti što svojim očima; gledati komu u oči; ići komu s očiju; ocijeniti nešto od oka; biti kome trn u oku; bacati, baciti kome pijesak, prašinu, pepeo u oči; biti nekome na oku, na očima biti komu na očeh; biti momak od oka biti fant od fare; biti s nekim kao luk i oči ne se razumeti s kom; izvaditi kome oči iztakniti komu oči; vrana vrani oči ne vadi vrana vrani ne izkljuje oči; gledati pravo u oči gledati naravnost v oči; gledati smrti u oči; dati nešto na lijepe oči; daleko od očiju, daleko od srca; gutati očima požirati z očmi; ovaj bi zavadio dva oka u glavi ta je velik spletkar; zapeti za oko pasti v oči; sad mi je puklo pred očima sedaj so se mi odprle oči; iz oka iz boka kakor koli, za vsako ceno
2. tih, miren vrelec
3. mesto v jezeru s podvodnim vrelcem
4. oko: oka na grani, na drvetu
5. predal v kašči: oka su prepuna žita; ambarska oka
6. odprtina pod lokom mostu: oko kod mosta
7. linica na vratih, gl. tudi špijunka
8. oko: oko u mreže
9. sence: slijepo oko
10. kurje oko kurje oko
11. oko, cepič: cijepljenje, cepljenje, kalemljenje na oko
-
prèćutan -tna -o zamolčan, tih: sve je sračunato na -oj pretpostavci da će se vaš plan prvi ostvariti
-
prèšutan -tna -o molče opravljen, tih: nakon toga sklopljen je prešutni sporazum
-
sàćim, sàćin neskl. prid. (t. sakin, ar.) miren, tih: saćim se učiniti umiriti se
-
spokójen -jna -o spokojan, miran, tih: -a tišina; -o obličje
spokojno lice; -o ležati na mrvtaškem odru
-
tâjan -jna -o, dol. tâjnī -ā -ō
1. skriven; -a vrata; -i hodnik
2. tajen: -a sjednica; -o putovanje; -i fond, sastanak
3. tih: -i ortak
4. -i vilajet mračna dežela
-
tihôten -tna -o tih, spokojan: v grobu -em
-
tȉjan -a -o tih
-
zamukívati -mùkujēm postajati molčeč, tih
-
cvrkùtić m
1. tiho ščebetanje, tih ščebet
2. cvrkutić trstenjak zool. močvirska trstnica
-
občeméti -im
1. stati, zastati, ostati sjedeći (red-) nepomičan i tih: skrila se je v grmovje in občemela
2. ekspr. zadrijemati, zadremati