-
strmìna ž strmina
-
strmína ž strmina, strma strana brda, nagib, padina: hiša v -i; strmina gore, strehe; strmina navoja, elektronke
-
kòmac kòmca m geogr. strmina: strmo mjesto zove se komac; obronak je strma strana brijega, gdje se zemlja roni; isto značenje ima i komac
-
nagíb m
1. nagib: nagib ladje na levo
2. nagib, strmina: nagib ceste, strehe
3. nagib, pobuda: narediti kaj iz lastnega -a
-
òdsjek m (ijek.), òdsek m (ek.)
1. odsek: lingvistički odsjek Filozofskog fakulteta
2. strmina, reber: tko bi umio opisati mnogobrojne pećine, litice i sunovratne -e
-
òkosina ž strmina, pobočje, reber
-
òsjelina ž (ijek.), òselina ž (ek.) strmina, strmo pobočje: podzidaše -e i nasuše jaruge, položiše šine
-
plâz m, mest. u plázu, mn. plȁzovi
1. pri plugu leva ročica, na katero je pritrjen lemež
2. plazenje, gomazenje: u jednom mu se času učini da razabire nisko pri zemlji plaz glista
3. strmina, pobočje: silazio je vuk strmim -om i dovukao se do česme
4. sanica, del sani, ki drsi po snegu
-
stŕm -i ž strmina: čez grm in strm
preko brda i dolina, bez obzira na prepreke
-
str̀mac -mca m strmec, strma pot, strmina; vodenički strmac izvotljen ril, po katerem priteka voda na mlinsko kolo
-
strmál -i (au̯) ž strmen, strmina
-
stŕmec -mca m
1. strmac, strmina: rastoč strmec hitrosti; lesti v strmec
penjati se u strminu; premagati strmec
savladati strminu
2. pad, nagib: reka, cesta ima velik strmec
-
stȑmēn -eni ž strmina
-
stȑmenica ž strmina, reber
-
strmnìna ž strmina
-
ȕrvina ž strmina, strmo pobočje, melina, melje, melišče
-
ȕsjelina ž (ijek.), ȕselina ž (ek.) strmina, reber
-
ȕzbrdica ž
1. strmina, strmo pobočje
2. strma pot, pot navzgor, navkreber: svaka uzbrdica ima svoju nizbrdicu
-
vratòlom m
1. vratolomnež: nisu to nekakvi odličnici, sve sami -i
2. prepad, brezno, strmina: ova cesta prodire kroz najužasnije -e
3. ime neke čarovne rastline
-
vratolòmija ž
1. prepad, brezno, strmina: bosanski konj spušta se niz užasne -e
2. vratolomno, drzno, pustolovsko dejanje