-
plâst plásta m, mn. plástovi kopica, kup: plast slame, sijena; zgrtati u -ove devati v kopice
-
plást m plast: trava v -ih; seno devati v -e
-
plást -i ž sloj: plast premoga; gornja plast, hladne zračne -i
-
kȁt m, mest. na kàtu, mn. kàtovi (t. kat)
1. nadstropje: kuća na tri kata; prvi kat; soba na trećem -u
2. geol. plast: trijas se sastoji od tri -a
3. člen: durbin od tri -a; durbin izvi na četiri -a
-
kopíca ž
1. hrpa, gomila, gomilica: kopica otrok
2. gomila, plast, naviljak sijena, sena: senena kopica, kopica otave
3. stog: kopica slame, senk
-
kúp m
1. gomila, hrpa: kup peska, gnoja, bankovcev, deklet
2. plast: kup slame, sena
3. naviljak: kup sena
4. kup: devati na kup; vse pada na en kup; tu je blaga na -e
tu ima mnogo robe; prišlo je vse na kup
došlo je sve najedanput; vse grmi na kup
sve propada; hiša leze na kup
kuća se ruši; vse v en kup mi je
svejedno mi je; drži se kot kup nesreče
drži se očajno; imeti denarja na -e
imati novca kao pljeve (ple-)
-
làpat làpta m dial.
1. krpa, kos zemlje, njiva: prodati zadnji lapat
2. kup, plast: bilo je već za pedalj snijega i na nj su se slijegali sve novi i novi lapti
-
nàsjelina ž (ijek.), nàselina ž (ek.) plast: na kratkom vratu oko ušiju zabrekle -e mesa
-
slôj slȍja m, mn. slòjevi (rus.)
1. plast: sloj pijeska, peska, rudače, ugljena; pokriven tankim slojem
2. sloj, plast: društveni -evi; rnnogi naši pisci prodrli su duboko u narodne -eve
-
tàvan m (t. tavan)
1. podstrešje: soba na -u; popeti se na tavan
2. strop: udario glavom o tavan; visok do -a
3. tla: udariti nogom o tavan; sjedeći na -u za sofrom reče sinu
4. plast: jedan tavan mesa, jedan tavan kupusa
5. zastar. nadstropje: kula od devet tavana
-
bȉba ž
1. šotovina, šotnata zemlja
2. plast mahovine na močvirnem zemljišču
-
četínjak -njka m plast odpadlih drevesnih igel v gozdu
-
dekapírati -àpīrām (fr. décaper) metal. dekapirati, z luženjem (o)čistiti oksidno plast s kovine
-
jȁlovica ž
1. jalovica, jalovka: prodao mi kravu, ovcu -u
2. nerodovitna zemlja
3. rud. jalovica, jalova plast
-
kòžura ž, kožúra ž
1. koža, kožica: kožura zove se ona koža koja ostane kad se s nje skine slanina; negdje -e suše, pa kuvaju zajedno sa pasuljem ili kiselim kupusom; koža od oparenog svinjčeta ili od pečene, kuvane živine (peradi) zove se kožura
2. med. debela plast vezivnega tkiva, nastane ob zraščanju poprsnice kot posledica vnetja porebrnice
-
listínac -nca m, lìstinac -īnca m plast suhega listja u gozdu
-
lȕmpenproletarìjāt -áta m slabš. lumpenproletariat, deklasirana družbena plast v kapitalizmu
-
òvršina ž
1. vrh, vršič: ovršina drveta
2. koruzni lasje
3. koruzno steblo, koruznica
4. mn. okleščene veje z vrha drevesa
5. dial. gornja plast namočenih tropin, ki ni primerna za žganjekuho
-
pȍvlata ž
1. vrhnja plast stoga, kopice: sadjeti kamaru na -u zložiti tako, da je pri vrhu snopje obrnjeno s klasjem, na ven, da se ob dežju voda lažje odteka
2. geol. kjer je več plasti, se vrhnja imenuje povlata, spodnja pa podina
-
razplastíti -ím, razplasti -ite, razplastil -a i razplástiti -im rasplastiti, rasturiti plast