-
oblačílo s haljina, haljetak, odijelo, odjeća, odelo, odeća
-
ćìspet m (t. kispet, ar.)
1. obleka, oblačilo
2. ćispètli neskl. prid. gizdavo, lepo oblečen
-
drȅhe drêhā ž mn. dial. oblačilo, oblačila, cunje
-
haljétak -tka m, mn. haljéci, rod. hàljētākā oblačilo
-
látak -tka m (češ. látka) dial. tkanina, oblačilo, obleka
-
nȁvlaka ž, nâvlaka ž
1. prevleka, oblačilo: navlaka za jastuk, za putni sanduk, za gitaru, za pokućstvo
2. med. mrena: navlaka na oku
3. nategač, psica: -om navući obruč na bačvu, na bure
4. priprava za natezanje opanka na kopito
5. gl. nazuvak
-
òdjeća ž (ijek.), òdeća ž (ek.) obleka, oblačilo
-
rȕho s obleka, oblačilo: svečano = stajaće ruho pražnje oblačilo; priroda već oblači svoje zeleno ruho; živjeti o svom kruhu i -u živeti od dela svojih rok
-
svȉta ž
1. sukno, tkanina: kabanica od dobre -e
2. rdeči in modri našitki na kmečkih oblekah
3. obleka, oblačilo: teško nakrcane mazge nosile su kraljičine -e i blago
-
brân m (it. brano) dial. dolgo žensko oblačilo v Boki Kotorski
-
čàmara ž, čàmārka ž (polj. czamarka) oblačilo za gornji del telesa: nije imao na sebi surku nego čamarku
-
čèpken m (t. čepken) starinsko gornje oblačilo s širokimi razrezanimi rokavi
-
dòlaktica ž
1. oblačilo v narodni noši, z rokavi do komolcev
2. narokavnik: bele -e nosi saobraćajac
3. podlaket: prignuo se preko stola k meni, oslonjen na -e
-
džȍka ž (t. džunka) moško ali žensko gornje oblačilo, podobno suknji
-
džùpet m (t. džüppe) žensko spodnje oblačilo
-
hȁbit m (lat. habitus) habit, redovniško vrhnje oblačilo: franjevački habit
-
kamìzōl -óla m, kamìžōla ž (fr. camisole) dial. kamižola, jopič, moško ali žensko gornje oblačilo z rokavi, pritisnjeno
-
kȁvād m (gr. kavad on) svileno žensko vrhnje oblačilo: kavad do poljane kavad do tal
-
kàzak m (fr. casaque) kazak, daljše vrhnje oblačilo: obući, nositi kazak
-
kȉšnīk m pluvial, liturgično oblačilo (kat.)