Franja

kônec -nca m, na koncih i na konceh
1. kraj, svršetak: sprednji, gornji konec; žalosten konec; konec prsta, doline; na -u sveta
na kraju svijeta (sve-), negdje vrlo daleko; povest se vleče brez -a in kraja
priči nema ni početka ni kraja; vsaki reči do -a iti
svakoj stvari ići do kraja, do tančina; narediti konec čemu
učiniti kraj nečemu
2. vrh: na -u jezika
3. smak: konec svetk
4. početak: od -a do kraja
5. mir pa konec besedi! mir pa jezik za zube; leto gre h -u
približava se svršetak godine: od dela ga že ne bo konec
od rada neće umrijeti (-reti); na vseh -ih nam manjka
svugdje nama nedostaje; od suše vse konec jemlje
zbog suše sve propada
6. konac, nit: šivati z belim -em
7. mn. konci
gornji sloj drva u ugljenari
8. mn. konci v. zavrnki: konec pri tkanju; to ni blago, to so sami konec
9. v -e si biti s kom
biti s kim u dosluku, slagati se s kim

kônec predl. s gen. na kraju: konec vasi
na kraju sela; konec leta
na kraju godine; koncev pril.
najzad

ámen medm. (hebr.)
1. tako je, tako naj bo (katol.)
2. konec, končano je: doći na amen; to je sigurno kao amen u Očenašu, prim. amin

ámīn, ámin medm. (hebr.)
1. tako je, tako naj bo (pravosl.): to je njegov poslednji amin
2. konec, gl. amen

ćènār -ára m (t. kenar, perz.) zastar.
1. konec, meja, rob, periferija, mejna pokrajina
2. rob v knjigi
3. vrsta platna in obleka iz tega platna

dočétak -tka m konec: to se vidi na početku i na -u

dokončánje s konec: dokončanje rata

dovršénje s, dovršétak -tka m dovršitev, konec

ìshod m
1. izhod: zašto se nije tražio bolji ishod iz situacije
2. konec, izid: čekajmo da vidimo ishod
3. vzhod: ishod sunca

ȉskrāj -aja m konec: na -u zime ob koncu zime; na -u šume ob robu gozda; na -u sela na koncu vasi

ȉzdāh m, mn. ȉzdāsi ȉzdāhā
1. izdih: izdah i udah
2. ekspr. izdih, konec, smrt: takav bijaše do -a; biti na -u biti na koncu

ȉzdisāj m
1. izdih: prvo udisavanje počinje sa porodajem, a poslednji izdisaj gasi život
2. ekspr. izdih, konec, smrt: poslednji izdisaj; biti na -u

izginúće s propad, konec: na misao o općem, opštem izginuću života mora se priviknuti

ìzlazak -ska m
1. izhod: danas ti je zabranjen; naći izlazak iz situacije
2. izid: izlazak knjige
3. konec: na -u tri nedjelje

ìzmak m
1. pretek: po -u roka
2. konec: zima je na -u; biti na -u života; doći na izmak biti na koncu svojih moči
3. rob: doći na izmak šume

izminúće s konec: poslije -a primirja potem ko je premirje minilo

ȉžica ž
1. ime zadnje črke (y) v cerkv. cirilici in glagolici
2. ekspr. konec: on je na -i svoje snage; od az do -e od začetka do konca; do -e do najmanjše podrobnosti; ispitati koga sve do -e

kònac kónca m
1. nit: život mu visi o -u; udjeti konac u iglu; držati -e u svojoj ruci, u svojim rukama imeti oblast v svojih rokah; pomrsiti komu -e zmešati komu štreno; pričati s konca, s konopca pripovedovati zmedeno, brez reda; sakriti, zaturiti -e prikriti, prikrivati prave namene
2. sukanec: mosur -a
3. vrvica
4. konec: sve mora imati svoj konac; bez kraja i -a; tjerati mak na konac ne odnehati, gnati zadevo do konca; koncem godine na koncu leta

kònčina ž
1. debela, dolga nit: protezali su udove po prašini pustoj končinama, krpama i drugim stvarima
2. redko konec, smrt: zar da mirno trenut dočekam u kome će mi vesnik javiti nesrećnog brata jadnu -u

krâj krȁja m, mest. u kràju, mn. krȁjevi
1. kraj: rodni kraj; manji i veći krajevi u našoj zemlji; guske se sele u topliji kraj; očaran romantikom -a
2. pokrajina: pasivni, primorski, beskišni krajevi
3. obrežje, obala, kopno: hvali more, drž se -a; srećno stići na kraj
4. konec: pred kraj godine; na kraju godine; slijediti, slediti do na kraj svijeta, sveta; s -a na kraj; izvući tanji kraj potegniti tanjši konec, skupiti jo; okrenuti deblji kraj uporabiti ostrejše ukrepe; ići, dolaziti -u približevati se koncu; ići do -a u nekoj stvari iti do konca v neki zadevi; na -u krajeva navsezadnje; izići s kim na kraj srečno končati s kom, premagati koga
5. krajevina: on zadigne krajeve od habita i zadene ih o pojas
6. kraj, dežela, domovina: ići u stari kraj, vratiti se u stari kraj