Franja

ga gen. ili akuz. od on
1. nalezel se ga je
nakitio se, opio se; imeti ga pod kapo
biti nakićen; dosti ga nese
mnogo može piti; ta ga pihne
on je dovitljiv; polomiti ga
učiniti budalaštinu
2. ni ga človeka, ki bi tega ne vedel nema čovjeka koji to ne bi znao

avgùtār -ára m (ngr. augotárachon) kaviar, ki ga dobivajo od rib Skadrskega jezera

balègati -ām
1. iztrebljati se: ovaj konj dukatima balega ta konj dukate serje
2. ekspr. gobezdati, kvasiti, srati ga: ajde, prestani, ne balegaj

bektàšija m (t. Bektaš, perz.) član derviškega reda, ki ga je ustanovil hadži-Bektaš

bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu

bòžićnica ž
1. božičnica, božično darilo
2. darilo, ki ga fant podari dekletu kot znamenje, da se želi z njo zaročiti

cȉpan-cȉo cȉpan -cijèla cȉpan-cijèlo (ijek.) cȉpan-cȅo (ek.) ves, kolikor ga je: odjednom je poludio cipan-cio

cȕklić m dial. kdor ga dobro cuka, vinski, pivski bratec

cvrkùtati cvr̀kućēm
1. ščebetati: vrapci cvrkuću u krošnji drveta; laste cvrkuću pod krovom
2. cviliti: miševi cvrkuću po rupama
3. čričati: cvrčak cvrkuće
4. čebljati: ona mi već čitav sat cvrkuće o svojoj djeci, deci
5. srkati ga: on je polako cvrkutao svoje čokanjče
6. o tome već vrapci na krovu cvrkuću o tem, čivkajo že vrabci na strehi

čaprazdivániti -dìvānīm
1. klanjati se
2. pogovarjati se s kom in ga zabavati, dobrikati se komu

čȅšalj -šlja m, čȅšalj čèšlja m, mn. čȅšljevi
1. glavnik: češalj za češljanje, za pričvršćivanje kose
2. gujin češalj zool. peščena kačica, Schizophyllum sabulosum
3. dial. majhen sat, ki ga čebele narede v enem dnevu

četvoròvolica ž voz sena, ki ga peljeta dva para volov

dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo

dvòplemen -a -o ki ga sestavljata dve plemeni: -i narod

đìrit-sàpūn m (t. Girit "Kreta") zastar. vrsta mila, ki so ga izdelovali na Kreti

đȍrnuti -nēm
I.
1. udariti, usekati: đornuti koga po glavi
2. reči grdo besedo, užaliti
3. požreti, pogoltniti: đornuo je kilo smočanog kačamaka
II. đornuti se
1. nasekati se ga, napiti se: kad bi se đornuo, pretio je svima
2. spričkati se: najzad se malo đornuše
3. popraviti se: bio je bolestan, sad mu je bolje, đornuo se malo

Đúrin pétak m dan, ki ga ni v koledarju: to će se desiti u Đurinu petku to se bo zgodilo ob svetem Nikoli

fánjak -njka m (madž. fank) etn. kolooar, ki ga žene nosijo na glavi kot znamenje, da so poročene

flȕīd m (lat. fluidus)
1. fluid, (domnevna) tekočina, ki prenaša energijo, elektriko: električni
2. razpoloženjski vpliv, ki ga širi kaka stvar: predstava zrači jedinstveni fluid intimnosti

gâloš m črn trak, ki si ga ženske vpletajo v lase