-
dùhōvnīk m duhovnik
-
duhóvnik m duhovnik, svećenik, sveštenik
-
bogoslùžitelj m ekspr. duhovnik
-
duhóven -vna m svećenik, sveštenik, duhovnik
-
dúja m, zval. dûjo, dújo m, zval. dûjo ljubk. duhovnik, duhoven
-
jèzgrāš -áša m duhovnik, ki ni končal bogoslovskega študija marveč samo "jedro svetega pisma"
-
ôče očeta m, mn. očetje i očeti očetov očetom očete pri očetih z očeti
1. otac: dober, skrben oče; imamo samo še -a; oče dveh otrok; stari oče
djed, ded; krušni oče
počim, hranitelj; cerkveni oče
crkveni otac; duhovni oče
2. predak: naši slavni očetje
3. otac, babo, domaćin, stariji, čestit muškarac: hišni oče
domaćin; oče župan
seoski starješina (-reš-), kmet
4. otac, duhovnik: častiti oče; sveti oče
rimski papa
-
pȍdjašprišt ž (madž. esperes, n. , gr.) dial. duhovnik, ki je imel pravico nadzorovati šole
-
prèzbiter m (gr. presbýteros) duhovnik
-
svèćenīk m (kat.), svèštenīk m (pravosl.) duhovnik, svečenik
-
sveštenojèrēj -éja m (gr. hiereús) duhovnik, svečenik
-
ahmedíja ž (t. ahmedije, ar.) ahmedija, bela ali pisana ruta, ki si jo romar ali duhovnik (hadžija, hodža) ovije okoli fesa
-
àmvōn -óna m (gr. ambon) ambon, nekoliko privzdignjena tla v obliki okrogle plošče v pravoslavni cerkvi med prezbiterijem in cerkveno ladjo, od koder duhovnik bere evangelij in pridiga
-
arhijèrēj -éja m (gr. archi-, hiereús) višji duhovnik v pravosl. cerkvi
-
bijèlac -lca m (ijek.), bélac -lca m (ek.)
1. belec, belokožec
2. konj belec
3. zool. belin: kupusni, glogov bijelac
4. beljak: bijelac u jajetu
5. bela odeja
6. predmet bele barve (denar ipd.)
7. ekspr. pravoslavni posvetni duhovnik, katoliški duhovnik, redovnik z belo kuto, dominikanec
-
hȍdža m (t. hodža, perz.) hodža, muslimanski duhovnik, veroučitelj, profesor v medresi: Nasredin-hodža
-
ìmām -áma m (t. imam, ar.)
1. imam, muslimanski duhovnik, ki vodi skupno molitev klanjanja
2. vsak versko izobraženi musliman
3. naslov muslimanskih učenjakov
4. vladar, suveren v muslimanskem okolju
-
jȁšprišt m (madž. esperes, ngr.) dial. višji duhovnik, arhidiakon
-
jèrēj -éja m (gr. hiereus) hierej, pravoslavni duhovnik
-
jèrodakon m (gr. hierodiákonos) diakon duhovnik