-
e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod
-
e vez.
1. da: zbori mlada e ih doma nema
2. ker: što ti rečem, nemoj reći neću, e drukčije biti ti ne može
-
e medm. ej, hej: e ti mali, kuda?; e, moj brajko, nije to tako lako
-
e m nepromj. ili promj. e eja, šesto slovo abecede; mali e; veliki E; vitamin E; E vitamin; E dur; e-mol; e-linija v šahu; ozki e
zatvoreno e; široki e
otvoreno e; polglasnik navadno pišemo z e
-
é interj. kazuje
1. zadovoljstvo kod neke konstatacije: e, ljubček moj, saj te poznam
ta znam te, dragane moj
2. oklijevanje, skanjivanje: e, da, seveda
e, pa naravno
3. pitanje: kriv sem seveda jaz, e
kriv sam, svakako ja, je li?
-
è interj. izražava ravnodušnost prema onome što kazuje rečenica: e, kaj, do smrti bom že živel
-
èh interj. e, ej: eh, bo že kako
-
vèndar (ven) pril.
1. ta: povej vendar, kaj se je zgodilo
ta kaži što se dogodilo
2. e, kamo: če bi vendar spregovoril
e da je progovorio, kamo da je progovorio
-
cȑta ž
1. črta: prava, kriva crta
2. poteza: -e njezina lica odaju bol; u glavnim -ama
3. obris: -e Kamničkih planina
-
dùhōvan -vna -o, dol. dùhōvnī -ā -ō
1. duhoven, duševen: -a hrana; -i voda naroda; -i otac
2. duhovski: stupiti u -i red
3. pobožen: -e pjesme
-
ȅs s es, za pol stopnje znižani ton e
-
etacìzam -zma m (gr. eta) etacizem, izgovarjava grške črke eta kot e: Atena, Kreta, metropolit, prim. itacizem
-
fôrma ž (lat. forma)
1. forma, oblika: četvrtasta, jajasta, okrugla forma; moderna forma pokućstva; organizaciona forma
2. forma, način: društvene -e vladanja; ne gleda mnogo na -u
3. stanje psihične ili telesne usposobljenosti: naši smučari, skijaši su ove godine u -i; na zabavi je sve u -i
4. kalup: forma za pripremanje različitih kolača, za pravljenje šešira
5. forma: u -u stavljati štamparski slog
6. forma, oblika: -e različitih padeža imenice, različitih osoba glagola
7. biti bez forme biti nevljuden; ispasti iz -e ne se držati družbenih pravil; u zakonskoj -i po zakonu, kakor predpisuje zakon
-
ìmān -ána m (t. iman, ar.) muslimanska vera: e jest, babo, tako mi -a! da, očka, pri moji veri!
-
iskrèč se -éča se -e se svjetlicav (svet-), blistav: -e se ivje
-
jȁt m lingv. ime črke ê v csl. azbuki, cirilski in glagolski
-
jȅst s (csl.) ime črke e v csl. cirilici in glagolici
-
ki odnosna zamj. nepromj.,
za sva tri roda i sva tri broja te sve padeže, koji -a -e: ta mož, ki je pred nami, je moj brat; žena, ki se približuje, skrbi za naše otroke; mesta, ki so narisana na karti, pomenijo naše največje industrijske centre;
ovoj zamjenici dodajemo enklitičke oblike lične zamjenice u padežu, rodu i broju kako to traži imenica nadređene rečenice na koju se zamjenica ki
odnosi: pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je iz Vojvodine; to ni za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi za me Ne, ki mi pravite Krpan; oči, ki v njih igra veselje; to je tisti fant, ki ne veš, ali je neumen ali hudoben
-
krékovec -vca m pristaša, pristalica političara J. E. Kreka
-
obój -a -e
1. oboji -a -e, i jedan i drugi: mladina -ega spola; -e vino, belo in črno; čutil je veselje in žalost, -e hkrati
osjećao je radost i žalost, i jedno i drugo u isto vrijeme
2. oboji, obadvoji: -a vrata je odklenil; dvoje hlač imam, -e so nove; -i svatje
oboji svatovi, naši i još neki