звон m zvonjenje; žvenketanje; zvenenje; (pren.) čenče;
з. в ушах šumenje v ušesih;
слышал звон, да не знает, где он nekaj je slišal, a ne ve kaj;
звону задать (gov.) ošteti koga, nabrenkati jih komu;
прошёл з. по всему городу razneslo se je po vsem mestu
Zadetki iskanja
- колокол m zvon;
ударить во все колокола obesiti na veliki zvon - натрезвонить (lj.) raztrobiti, obesiti na veliki zvon
- разблаговестить razbobnati, obesiti na veliki zvon
- раззванивать, раззвонить (raz)bobnati, obesiti na veliki zvon
- растрезвонить (vulg.) razbobnati, na veliki zvon obesiti
- раструбить raztrobiti, obesiti na veliki zvon
- вечевой skupščinski;
в. колокол zvon, ki je vabil na skupščino - выливать, вылить
1. izli(va)ti;
2. vli(va)ti;
в. колокол vlivati zvon; - греметь grmeti, hrumeti, bučati, rožljati;
гром гремит grmi;
гремит слава slava se razlega;
гремит колокол zvon doni; - звонить zvoniti; zveneti; (pren.) raznašati čenče, opravljati;
з. на все колокола na veliki zvon obesiti, raznesti vsepovsod;
з. по телефону telefonirati - кандальный ;
к. звон rožljanje verig;.
к. арест m jetnik v okovih;
кандальная тюрьма ječa za jetnike v okovih - колокольный ;
К. звон zvonjenje;
к. язык kembeij, bet;
к. патриотизм kričavi patriotizem - малиновый malinov;
м. звон prijetno zvonjenje - ославить
(кого) ob dobro ime pripraviti; razvpiti koga;
(что) na veliki zvon obesiti, raztrobiti - трубить trobiti;
т. в трубу trobentati; obešati na veliki zvon
/ 1
Število zadetkov: 16