Franja

contumāx -ācis, abl. sg. -ī, adv. contumāciter (cum in tumēre)

1. uporen, kljubovalen, trmast, trmoglav, trdoglav, kujav, muhast, v blagem pomenu neuklonljiv: Cod. Th., si (reus) contumax, arrogans, securus sit Q., non interrito modo, sed contumaci quoque vultu intuens regem Cu., arrogantia oris et contumax animus T., c. preces, voces T., quis contumacior? quis inhumanior? quis superbior? Ci., Fortuna contumacissimum quemque aggreditur Sen. ph., contumaciter, arroganter, … scribere Ci. ep., contumaciter repudiare aliquid Ci., contumaciter omnia agere L., contumaciter resurgere Sen. ph. ali adesse Plin. iun., contumacius se gerere N. ali inmortalitatem adfectare Cu. ali parēre Suet.; z gen.: omnium contumax Ap.; z dat. (komu, proti komu ali čemu): populus c. regibus suis Sen. tr., Hispanis c. capillis Mart., c. Homero Sid. poet. Homerju navzlic = ne vdajajoč se mu; s praep.: in superiores contumax, in aequos et pares fastidiosus Corn., animus contra calamitates fortis et contumax Sen. ph., c. etiam adversus tormenta servorum fides T., c. adversus plebem Suet.; occ. uporen (proti) sodniškemu izreku ali pozivu pred sodnika: Plin. iun., Icti.

2.
a) (o živalih) uporen, trmast: c. boves Col., gallina c. ad (pri) concubitum Col., asinus c. servitio (dat. = za delo) Col.
b) pren. (o stvareh) uporen, krhek, trd, tog: lima Ph., syllaba Mart., fera et c. Plin. ki jo je težko vzgojiti; z dat.: cardamum c. frianti Plin.

in-docibilis -e nedovzeten za učenje, trdoglav, nepoúčen: Cass., Ambr. in pozni Eccl.

in-docilis -e

1. nepoučljiv, nedovzeten za učenje, trdoglav, težko se učeč: homo Ci., nimis indociles quidam tardique sunt ki se jih ne prime noben nauk, gluhi za nauk, Plin., Ci., indocilis grex H., hirundo Pl.; z gen.: pacis modique Sil.; z dat.: imitandis turpibus Iuv., quieti Sil.; pesn. z inf.: Cl., mercator indocilis pauperiem pati H. ki se ne privadi, fidem exuere Sil., tristia ferre Sil., loqui Lucan., teneri Stat.

2. nenaučljiv, česar se ni moč naučiti: ingeniī magnitudo non desiderat indocilem usus disciplinam Ci.

3. meton.
a) nevešč, neizkušen, neizobražen, surov, preprost: agricola indocilis caeli Plin., guttur (avis) O., is genus indocile ... composuit V., auriga Sil., non indociles lugere Sen. tr.
b) nepripraven za kaj: terra indocilis Cereri Sil., arbores indociles nasci alibi Plin.

4. kar se ni učilo, nepokazan, nenaučen: via Pr., numerus O. neumeten.

lentus 3, adv. -ē (lat. lēns, lentis, linter (?), stvnem. lind(i) = nem. lind)

1. vlečljiv, vlačen, zategel, žilav, trd: radix, hastilia V., pituita H., tellus lenta gelu Pr., l. in frangendo Plin.; pren.: l. vivacitas Plin. vztrajno, trdovratno; occ. lepljiv, lepek: gluten et visco et … pice lentius V.

2. upogljiv, upogiben, gibek, gibljiv, gibčen, šibek, podajajoč se, voljen: vincula Pl., viburna, vitis, genistae, alvearia lento vimine texta V., verbera V. udarci z gibkimi (tankimi) šibami, argentum V. ki se zlahka kuje, (h)umor noctis V. mečujoča nočna rosa, bracchia H., O. gibčne, prožne, tj. tesno oklepajoče, telesu trdno oprijemajoče se, toda lentissima bracchia H. (gl. spodaj 4. d), l. crura Mel., lentior salicis virgis O. (o Galateji, ki ji ni mar za Polifemovo ljubezen), l. ulmus et fraxinus Vitr., flagellum Ph.

3. žilav, trd = ki ga je težko zmehčati: quoniam (sc. aron) mas durior esset et in coquendo lentior Plin. in ga je težje mehko skuhati (omehčati). Klas. le

4. metaf.
a) počasen (adv. počasi), len, miren: pugna L. počasi se razvijajoča, si etiam res lentior sit L. ko bi se tudi stvar zavlekla, lentiorem spem facere L. zavlačevati izpolnitev nade, tam lentae spei victoria L. zmaga, ki se je je bilo nadejati šele po dolgem odlašanju (s precejšnjo zamudo), l. ignis O., Plin. ali lenti carbones O., Hier. počasi goreč(e), quam lentis penitus macerer ignibus H. kako polagoma ginem od ljubezenskega ognja, me lentus Glycerae torret amor meae H. po malem (počasi) moreča, lentus amor, quem iam languere putares O. lahno tleča, mrleča, brleča, in lento luctantur marmore tonsae V. na (po) mirni morski gladini, l. amnis Plin., lento perfregerit obvia pilo Tib., l. color Plin. medla, ne živa, hladna, l. remedia Cu. ali venena T., Suet. počasi učinkujoča zdravila, počasi učinkujoči strupi, lentum mortis genus Suet., l. maxillae Suet. počasi grizeči zobje, lente ac paulatim procedere C., lentius subsequi C., lente agere L., aliquanto lentius agere coeperunt Ci., quae res cum lentius spe ipsorum traheretur L., lente currere O., lente coquere Plin., corpora lente augescunt, cito exstinguuntur T., lentissime mandere Col.; pesn. z gen.: dum lentus coepti terra cunctaris Hiberā Sil.; z inf.: nympha nec Idaliā lenta incaluisse sagittā Sil.; pesn. tudi = ki more upočasniti, upočasnjujoč, težek: cum … facerent uteri pondera lenta moram Pr.
b) occ. α) počasen = pozen, zamuden: Teucris illa lentum negotium Ci. ep., nomina (plačniki) Sen. ph. β) (o slogu in govoru) razvlečen, neokreten, okorel, okoren, tog, neroden, neizoblikovan: lentus in dicendo et paene frigidus Ci., lentus est in principiis, longus in narrationibus T.
c) dolgotrajen, dolg, trajajoč, stanoviten: spes quoque lenta fuit O., lentus abesto O. da bi te dolgo ne bilo sem!, optavit lentas et mihi militias Tib., quam Marathus lento me torquet amore! Tib., lenta in balneo mora Cels., l. somnus Val. Fl., tranquillitatis lentissimum taedium Sen. ph., cavillatio lenta Amm. dolgočasno.
d) miren, potrpežljiv, brezbrižen, nebrižen, neskrben, malomaren, ležeren, lagoden, (v)nemaren, brezčuten, ravnodušen, neprizadet, neobčutljiv, hladnokrven, lenokrven, mlahav: iudex Ci., L., O., in quo ego nimium patiens et lentus existimor Ci., huic generi quasi contrarium est ridiculi genus patientis ac lenti Ci., nihil est illo homine lentius Ci. ep., tu, Tityre, lentus in umbra … V. ali lenti consedimus arvis V. ležerno, lentus Menelaus in ira O. le stežka razdražljiv, haec est pro miseri lenta salute viri O. ta se ne briga (meni) za … , lentissima pectora O. zelo hladna srca, vellere coepi et prensare manu lentissima brachia H. čisto neobčutne, lentae ad imperia aures T. gluha za ukaze, lentus in suo dolore T. potrpežljiv (neprizadet) ob osebni razžalitvi, tu spectas hiemem (hladnost) succincti lentus amici Mart., lente ferre, dicere, respondere Ci., lentius disputare Ci. na splošno suhoparno, nisi eum (sc. librum) lente ac fastidiose probavissem Ci. ep. če je ne bi kar najnatančneje in s pedantno strogostjo vzel v pretres, quid … lentius, celerius … dicendum Q.
e) trmast, trdoglav, svojeglav, vztrajen, kljubovalen: infiltratores Ci. trmasti tajivci, ki nočejo plačati svojih dolgov, Cupido H. upirajoči se, lentus pone fastus O., l. Nais O. nedostopna, natura Sen. ph.

per-vicāx -ācis, abl. -āce in -āci, adv. pervicāciter (Icti.; komp. pervicācius: L. idr.) (pervincere)

1. vztrajen, stanoviten, neupogljiv: pervicax, qui in proposito ad victoriam perseverat Isid., virtus L., p. ad omnia animus Cu.; z objektnim gen.: recti T. v dobrem.

2. trdovraten, trdoglav, trmoglav, trmast, svojeglav, zaverovan (prepričan) v svoj prav: cupido visendi Oceanum Cu., pervicacia mulierum iussa T., contumacia Col. bikova trma, pervicacior ira Cu., pervicacissimi Latinorum Aequi et Vulsci (Volsci) fuere Fl., adversus peritos T.; z objektnim gen.: irae T.

tarmes -itis, m (terere; prim. skr. tardáyati, tr̥ṇáti (on) cepi, vrta, prevrtava, gr. τερηδών [od tod lat. terēdō] vrtajoči črv, živi sveder, lit. tréndu biti pojeden od moljev, črvov)

1. lesni črv, trdoglav, kukec, starejše drvotoč: SI. Quapropter? TH. Quia edepol ambo ab infumo tarme[s] secat Pl. — Soobl. termes -itis, f: Isid., Serv.

2. mesni črv, črv v mesu: P. F.

terebra -ae, f (terere)

1. sveder, vrtalo: Ca., Col., Plin., Hier.; poseb. kot kirurško orodje: Cels.

2. têrebra = zidovrt, oblegovalni stroj, dolg drog s priostrenim koncem: Diades scriptis suis ostendit se invenisse turres ambulatorias, quas etiam dissolutas in exercitu circumferre solebat, praeterea terebram et ascendentem machinam Vitr.

3. metaf. vrtač = (žužek) lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: Isid.

terēdo -inis, f (tuj. τερεδών) vrtajoč črv, vrtač, in sicer

1. lesni črv, kukec, trdoglàv, starejše lesogrizec: O., Vitr.
b) molj: Plin.
c) žêrka, starejše zapljívek (v mesu): Plin.

thrips -īpis, acc. pl. -īpas, m (gr. ϑρίψ) lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotoč: terrestres tinias vocant, culicibus vero similes thripas Plin.

tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad

1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.

2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.

3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.

4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.

5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.

6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.

7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.