replicātiō -ōnis, f (replicāre)
1. ponovno odmotavanje, odvijanje, razvijanje: ut replicatione quādam mundi motum regat atque tueatur Ci. z nekim krožnim vzvratnim (= v samega sebe vračajočim se) gibanjem, cingulorum Arn.
2. occ. kot jur. t.t. protiugovor, replika: Icti.
3. ponovitev, obnovitev: anniversaria Aug., proeliorum Sid.
4. kot mat. (aritmetični) t.t. obračanje (vračanje) nazaj (k enoti), zmanjševanje: replicatio numeri M.