Franja

crepīdō -inis, f (gr. κρηπίς, prim. crepida)

1. zidana podloga, podzidek, podnožje, podstavek, temelj: aeterna Stat., crepidines obelisci Plin.; pren.: omnia tamquam crepidine quadam comprehensione longiore sustinentur Ci. vse sloni na daljši periodi kot na svoji osnovi.

2.
a) rob, obroba ali obkrajec kot zaščita ali okras, zidan pomol, napušč, izbuh: Varr., Sen. rh., cr. vastae altitudinis Sen. ph., semitae Petr. tlak ob strani, altaris Vulg., crepidines marginum Plin. pomoli robov.
b) α) arhit. napušč, izstop, pristrešek, strešica: Vitr. β) obzidan obrežni nasip, nabrežje, obrežina; abs.: Val. Max., altera cr. L., nulla cr. vacat? Iuv.; z gen.: piraticus myoparo … ad omnīs crepidines urbis accessit Ci., cr. ripae Stat., crepidinibus stagni lupanaria astabant T.; z gen. snovi: cr. saxi V., Val. Fl., magnae mollis Cu.

porticus -ūs, f (iz *porticos, izpeljano iz portus dohod, dostop)

1. na strani odprto hodišče, odprta lopa, galerija, stebrišče, stebriščni hodnik: Mart. idr., paululum inambulare in porticu Ci., et balineae et ambulacrum et porticus Ci., viae latae, porticus, templa Ci., paululum ambulavisse in porticu Ci., illos porticibus rex accipiebat in amplis V., utrisque (sc. aedibus) porticum superposuisse Icti.; occ.
a) = βασιλική sodna dvorana, sodišče, sodna lopa, kjer je stal pretorjev sodni stol: Sopatrum de porticu in forum deicere Ci.
b) veža, dvorana = predšotor(je): saucii opplent porticūs Enn. ap. Ci.
c) vrsta branilnih streh, prehodne galerije, ki si jih tvorile med sabo povezane vineae; branile so graditelje oblegovalnega nasipa pred sovražnikovimi izstrelki: pedalibus lignis porticus integebantur C.
d) nadstrešek, pristrešek, ponjava: Col.

2. meton. po dvorani oz. veži ἡ ποικίλη στοά, v kateri je poučeval stoik Zenon, imenovana stoiška filozofska šola, stoiška filozofija, stoiška ločina (sekta): Chrysippus, qui fulcire putatur porticum Stoicorum Ci., clamat Zeno et tota illa porticus tumultuatur Ci. fr., Chrysippi porticus et grex autumat H., ex eadem porticu prudentiores homines Gell., porticus Atticae Tert.

Opomba: Skrč. gen. pl. porticum: Vitr.; porticus kot masc.: Petr.

prōiectūra -ae, f (prōicere) štrlina, izmoljava, kot arhit. t.t. napušč, napust, pristrešek pri stavbah: Vitr.

prōtēctum -ī, n (prōtegere) napušč, pristrešek (pristrešje), nadstrešek (nadstrešje), predstrešje, ponjava: Varr., Ulp. (Dig.), protecta tuguriorum Plin., protecta vinearum Plin.

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

stīlli-cidium (stīlicidium) -iī, n (stīlla in cadere)

1. kap(lj)anje, padanje v kapljicah, konkr. po kapljah padajoča tekočina (moča, mokrota), kap(lj)ajoča tekočina (moča, mokrota), padajoča kaplja: Fest. idr., stillicidium eo, quod stillatim cadit Varr., stillicidī casus lapidem cavat Lucr., grandinis Sen. ph., stillicidia pluviae Plin. padajoče dežne kaplje (srage), urinae ali vesicae Plin. oteženo izločanje seča, uriniranje po kapljicah, raritas nubium stillicidia dispergit Ap. dèžne (dežévne) kaplje, stilicidium mellis Tert.; o drevesih: stilicidia pinus, quercus, ilicis ponderosissima, nullum cupressi, umbra minima et in se convoluta Plin.; pren.: per stillicidia emittere animam Sen. ph. po kaplj(ic)ah = polagoma, počasi.

2. occ. kap, kapníca, strešni žleb, napušč, pristrešek: Varr., Sen. ph., Q., G., Dig. idr., iura parietum, luminum, stillicidiorum Ci., de stillicidiis cum apud unum iudicem dicas Ci., fastigia facientes, luto inducto proclinatis tectis, stillicidia deducebant Vitr.

sug-grunda (sub-grunda) -ae, f (sub in grunda) pristrešek, nadstrešek, podstrešek, predstrešje, napušč, ponjava: Varr., Ulp. (Dig.)., habet circa pluteum et pinnas ex tabulis et superne subgrundas proclinatas Vitr. — Soobl. sug-grundium (sub-grundium) -iī, n: certe tabulae in subgrundiis circum insulas si essent ex ea conlocatae Vitr., alii hypogeson, quoniam in subgrundiis fere nascitur Plin.

suggrundātiō -ōnis, f (suggrunda) = suggrunda pristrešek, nadstrešek, podstrešek, predstrešje, napušč, ponjava: sub tectis, si maiora spatia sunt, et transtra et capreoli, si commoda, columen, et cantherii prominentes ad extremam suggrundationem Vitr.

prō-tegō -ere -tēxī -tēctum (prō in tegere)

1. spredaj pokri(va)ti, spredaj zakri(va)ti: V., O., Col., Plin., Sen. tr., Sil. idr., remigem … scutorum testudine armati protegebant Cu., cratibus rates, aliquem scutis C., tabernacula protecta hederā C., protegendi corporis memor L., protectum in acie hostium manibus eripi Ci.; z gr. acc.: scutis protecti corpora longis V., protectus hominem equumque O. pokrivajoč si (s tem) človeško in konjsko telo; occ. kaj oskrbeti s pristreškom (nadstreškom, napuščem, predstrešjem), narediti (delati) pristrešek pri čem: aedes Ci., in suo (pri svoji hiši) Ulp. (Dig.), servitus protegendi S.

2. metaf.
a) zasloniti (zaslanjati) = (za)ščititi, (za)varovati: Iuv., Plin. iun. idr., ego iacentem et spoliatum defendo et protego Ci., regem L., portus naves ventis protegit C., aliquem ab impetu ferarum Sen. ph., Haterius Augustae precibus protegebatur T., favore numinis protectus ab irā alicuius Lucan., status protectus Cod. I. zavarovan(o).
b) odvrniti (odvračati), zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati): hiemes Stat.
c) skri(va)ti: insidias risu Iust., parricidii immanitatem metu maiore Q., nequitiam supercilio truci Vell.