Franja

carrūca (carūca, carrūcha, carūcha) (kelt.) štirikolesen voz, prvotno potovalni, pozneje paradni voz rim. imenitnikov, karoca: Plin., Mart., Suet. idr. Od tod adj. car(r)ūcārius (car[r]ūchārius) 3 ki se tiče paradnega voza, vózen: mulae c. Ulp. (Dig.); subst. carrūchārius -iī, m voznik, kočijaž: Ulp. (Dig.)

ostēnsiōnālis -e (ostēnsiō) za parado, paraden: milites Lamp. paradni vojaki (nekakšna telesna straža).