Franja

concha -ae, f (gr. κόγχη)

1. školjka: conchas captare Pl. ali legere Ci., Suet., concha hians Ci., conchae viles H., cavae, marinae O.; poseb. margaritarum ali unionum concha, v stiku tudi samo concha Plin. (školjka) bisernica, ostrearum conchae Plin. ostrige z lupinami.

2. sinekdoha
a) polž lupinar, polž s hišico, occ. α) polžasto trobilo, velika troblja, zaviti rog, Tritonov rog: Plin., Lucan., cavā dum personat aequora conchā V., c. sonans O. β) polž škrlatnik, bagrenka: purpura … concharum tacta colore Plin.; pesn. met. škrlat, bager: collocat hanc stratis conchā Sidonide tinctis O.
b) α) školjčna lupina: pina … duabus grandibus patula conchis Ci., fere res omnes aut corio sunt aut etiam conchis … tectae Lucr., squalentīs infode conchas V., ostreaque in conchis tuta fuere suis O.; poseb. unionum conchae biserna matica: cuncta distincta gemmis unionumque conchis erant Suet.; pesn. met. biser: munera fert illi conchas teretesque lapillos O., lucida c. Tib. β) polževa lupina, polžja hišica, polžnica: Col. poet.

3. pren. školjki podobne stvari
a) solnica: concha salis puri H.
b) školjkasta posoda, steklenička, sodček, torilce, pušica: Col., Plin., conchae maiores duae Ca. oljenki, funde capacibus unguenta de conchis H., cum (Falernum) bibitur conchā Iuv.
c) žensko spolovilo: te ex concha natam esse autumant: cave tu harum conchas spernas Pl.

garum (garon) -ī, n (gr. γάρον) iz solomurjenih (= mariniranih) rib pripravljena ribja omaka, ki so jo polivali čez ostrige: H., CELS., PLIN., SEN. PH., MART.; tudi kot zdravilo: COL., P. VEG.

Lucrīnus -ī, m (v zvezi s subst. lacus, pa tudi brez njega) Lukrín, Lukrínsko jezero, najbolj notranji del Bajskega zaliva, zahodno od Neapole (Neaplja), znamenito zaradi izvrstnih ostrig: Ci. ep., V., H., G., Mart. (ki ga zaradi njegove tihote imenuje tudi Lucrinum stagnum) idr. Od tod adj.

1. Lucrīnus 3 lukrínski: Lucrina conchylia H. lukrinske ostrige = ostreae Lucrinae Plin. = subst. Lucrīna -ōrum, n Mart.; toda: Lucrīna tacita Symm. tiha krajina okrog Lukrinskega jezera.

2. Lucrīnēnsis -e lukrínski: res Ci. ep. lukrinske ostrige.

Medulī -ōrum, m Méduli, pleme v Akvitanski Galiji; na njihovem ozemlju (zdaj Medoc) so bila bogata gojišča ostrig: Aus. — Od tod adj.

1. Medulus ali Medullus 3 médulski: ostrea Plin.

2. Medulicus 3 médulski: supellex Sid. = ostrige.