Franja

dēstīllātiō -ōnis, f (dēstīllāre) kapljanje, tok, odtekanje, medic.

1. d. narium Plin. nahod, ventris Plin. driska, destillatione iecoris pulmones vomitans interiit Amm. = umrl je za pljučnico.

2. occ. katar: Cels., Sen. ph.

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

imbrex -icis, f, redko m (imber)

1. žlebasta opeka (za odtekanje dežja), žlebnjak, žlebnik, koritnik: Pl., Plin., tegulae vocatae, quod tegant aedes, et imbrices, quod accipiant imbres Isid.; pesn.: angusti imbrice tecti V. pod nizko streho iz žlebnjakov.

2. metaf.
a) korito za napajanje živine: Col.
b) imbrex porci Mart. neki košček mesa ob svinjskem rebrcu (kot poslastica).
c) prazna dlan, pripravljena za ploskanje: Suet.
č) hripelj (= nosni pretin): narium Arn.

recursus -ūs, m (recurrere)

1. tek nazaj, povratni tek, pot nazaj, vračanje: O., Plin. idr., alios ineunt cursus aliosque recursus V. jahanje tja in nazaj, pelagi V. odtok, odtekanje = oseka, maris cursus alterni et recursus Sen. ph. oseka in plima, recursus poti liquoris Cael. „povratni tek“ = izbruh, bruhanje, bljuvanje.

2. povratek, vrnitev, umik(anje): V., Lucan. idr., patet recursus ad moenia urbis L., dent modo fata recursus O., acies nostra non habet usque ad nos recursum Sen. ph. nas ne dosega, ne sega do nas; pren.: facilis ad bonam valetudinem recursus Cels., recursus ad pristinum ordinem militiae Val. Max.; poseb. kot jur. t.t. pritožba na kaj, zoper kak sklep, priziv, rekúrz: Cod. I.