Franja

Assyrius 3 (Ἀσσύριος) asirski: amōmum V., gramen Stat., litus H., fines Cat., regnum Iust.; pesn. = sirski (feniški, palestinski, medijski, indijski, azijski, sploh vzhodnjaški): venenum V. sirski (= feniški, tirski) bager, nardus H. sirska, mālus Plin. citronovec (sicer imen. mālus Medica), radix (sicer imen. Syriaca) Col., ebur O. indijska slonova kost, puella Sen. tr. (= Evropa, hči Feničana Agenorja), Assyriā curā scrutari sidera Lucan., nidi Mart. (= ptiča feniksa), stagnum Iust. Galilejsko (Bahr el-Tabarie, v rim. času Tiberijsko) jezero v Palestini. Od tod subst.

1. Assyria -ae, f (sc. terra, Ἀσσυρία) Asirija,
a) v ožjem pomenu azijska pokrajina med Medijo, Mezopotamijo in Babilonijo (pozneje Adiabene, v svetem pismu Assur, zdaj Kurdistan) = nižina ob gornji in srednji Tigridi z glav. mestoma Asurom in Ninivami: Plin.; kot del perz. kraljestva: Amm.
b) v širšem pomenu veliko asirsko kraljestvo v Prednji Aziji (= Babilonija, Mezopotamija in nekatere obmejne pokrajine, včasih celo vse dežele, v katerih so prebivali Sirci); Rimljani so to kraljestvo navadno imenovali Sirija (Syria), tako npr. Ci. in Suet.

2. Assyrius -iī, m Asirec: O.; večinoma v pl. Assyriī -ōrum, m (Ἀσσύριοι): Asirci, preb. Asirije v ožjem in širšem pomenu: Ci. idr.

citer -tra -trum (cis) tostran ležeč, tostranski: Afr. fr., ager Ca. ap. Prisc. Komp. citerior -ius

1. bližnji, bliže ležeč, tostranski: uno gradu a publico supplicio citerior Val. Max., Gallia ulterior et citerior Ci., C. tostranska Galija (z rim. stališča) = Padova nižina, c. Hispania Ci., C., L. rim. pokrajina v Španiji med Pireneji in Ebrom; pren.: ad haec citeriora veniam Ci. kar vam je bliže, deduc orationem tuam de eo loco ad haec citeriora Ci.

2. (časovno) zgodnejši, prejšnji: ultio delicto citerior Val. Max., Africano consulatus citerier legitimo tempore datus est Val. Max. prej, kakor je bilo po zakonu dovoljeno.

3. manjši, neznatnejši: poena citerior quam scelus Q. — Superl. (redko) citimus (citumus) 3 najbližji, zelo blizu: stella ultima a caelo, citima terris Ci., c. lunae helix Ap.

Germalus, stlat. Cermalus -ī, m Gêrmal, Cêrmal, nižina ob Palatinskem griču proti Tiberi, kjer je stalo Romulovo svetišče in je zdaj cerkev di S. Teodoro ali Toto: VARR., CI. EP., P. F.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

lāma -ae, f (prim. let. lāma nižina na njivi, lokva, jama, lit. lomà nižina na njivi) loka, lokev, luža, kaluža, mlaka, močvirje, barje: Enn. fr., H., P. F.

Oasis -is, acc. -im, f (Ὄασις iz egipč. wh't (beri wahe) nižina, nižava (dobesedno „kotel“, „lonec“) ali iz koptskega onahé naseljen kraj) óazis, zelenica, „oaza“ v Libijski puščavi (Oasis minor (Ὄασις μικρά) v srednjem Egiptu, zdaj Wah el Bahire, Wah el Gharby ali Bahnasa el Kassar) poleg Oasis maior (Ὄασις μεγάλη v zgornjem Egiptu, zdaj Wah el Kebir), za časa cesarjev bivališče preganjancev: Ulp. (Dig.), Cod. I. — Od tod adj. Oasēnus 3 oázijski, oáški, oázen: Cod. Th. Oasītes -ae, m (Ὀασίτης) oázijski, oáški, oázen: nomoi Plin.

vallis -is, f (osnovna obl. *u̯alnis iz indoev. kor. *u̯al-, *u̯el- upogniti (upogibati), valiti; prim. skr. vāṇáḥ, vā́ṇī trst, trstovec, lat. lituus ukrivljena palica, got. walus palica, srednjevisokonem. tülle trst, cev, nem. Tal, gr. Ἦλις (iz Ƒᾶλις nižava, nižina), lit. lankà dolina, travnik, leñkti upogibati, let. leija dolina)

1. dolina: O., Cat., Tib., Q. idr., vallis atque collis Ci., vicus positus in valle altissimis montibus undique continetur C., opaca H., umbrosa V., supina L. navzdolje (pobočje) doline; pesn. pl. = sg.: vidimus obscuris sub vallibus urbem V.

2. pesn. metaf. = votlina, poglobitev, uglobitev, vdolbina: alarum Cat., femorum Aus.