Franja

fossor -ōris, m (fodere)

1. kopač, poljedelec, kmet: Col., Mart., robustus f. V., gaudet invisam pepulisse fossor ter pede terram H.; pesn. pren. kmet, zaničlj. = neotesanec, surovež: urbanus … fossor rursus videtur Cat., cum sis cetera fossor Pers.

2. occ.
a) rudar, rudokop: Vitr., metallorum f. Hier.
b) izpodkopovalec zidovja, rovokop, grobar: moenia laxet fossor Stat.
c) metaf. hotnik: Aus.

rullus 3 (iz *rud-los, sor. z rudis) kmečki, kmetski, kmetavzarski, surov, robat, neotesan, neolikan, neuglajen, neciviliziran, neblagonraven; subst. surovež, surovina, surovak, grobijan, robavs, brdavs, neotesanec, omejenec: at te Iuppiter dique omnes perdant: [fufae,] oboluisti alium, germana inluvies, rullus (po novejših izdajah † rusticus), hircus, hara sui[s] Pl. — Kot nom. propr. Rullus -ī, m Rúl(us), priimek Servilijevega rodu. Najbolj znan je P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, l. 63 ljudski tribun, proti kateremu je Cicero nastopil s tremi agrarnimi govori (de lege agraria orationes); pl. Rullī: Ci.

rupex -icis, m (rūpēs) kamen, kamniti blok, balván, samovnják, metaf. surov, neotesan človek, surovina, neotesanec, okornež, klada, štor, neroda, nerodnež: Tert., baronum ac rupicum squarrosa, incondita rostra Luc. fr. ap. P. F., veteres nostri non usque eo rupices et agrestes fuerunt, ut stellas hyadas idcirco „suculas“ nominarent Gell., iam agri petrae vocantur, ut rupices idem a rupibus P. F.

rupicō -ōnis, m = rupex surov, neotesan človek, surovina, neotesanec, okornež, klada, štor, neroda, nerodnež: quis ex rupiconibus, baiolis, tabernariis tam infans est, ut, si pallium accipere velit, [non] disertius maledicat? Ap.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.