Franja

basilicus 3, adv. -ē (izpos. βασιλικός) kraljévi, kraljevski = oblasten: edictiones, facinora Pl.; = prekrasen, sijajen: victus Pl., vitis Col., Plin. neka vrsta trte pri Dirahijcih, exornatus basilice, basilice se inferre, basilice agere eleutheria Pl.; šalj. pren.: ut ego interii basilice Pl. kako popolnoma. Od tod subst.

1. basilica -ae, f (βασιλική, sc. οἰκία ali στοά) bazilika, javna razkošna stavba s stebrišči (na rim. forumu ali v drugih mestih), namenjena sodnim sejam, opravljanju trgovskih poslov in raznim zborovanjem: Ci., Ap. Rim. bazilike so bile zgrajene po vzoru atenske sodilnice, ki se je imenovala βασιλική po „arhontu kralju“ (ἄρχων βασιλεύς), ki je predsedoval sodnim sejam. Prvo baziliko v Rimu je zgradil M. Porcij Katon (basilica Porcia) kot cenzor l. 185: L. Pozneje so v Rimu zgradili še več drugih bazilik, npr. basilica Opimia Varr., Iulia, Aemilia, Pauli Plin.; oznaka za kraj, ki se mnogo obiskuje: basilicam habeo, non villam, frequentia Formianorum Ci. ep.

2. basilicus -ī, m (sc. iactus) kraljevski met, najboljši met pri kockanju (talī): Pl.

3. basilicum -ī, n
a) (pre)krasno oblačilo: Pl.
b) v gr. obl. basilicon -ī, n kraljevi oreh, najboljša vrsta orehov: Plin. (= basilica nux Macr.).

inter-cipiō -ere -cēpī -ceptum (inter, capere)

1. na sredi pota ujeti, uloviti, zajeti, prestreči (prestrezati): Pl., Iust., Suet., Amm., pila intercepta remittere C., bracchium Cu. roko pri udarcu, litteras Darei Ci., epistulam Cu., commeatūs Hirt., L., magnum numerum iumentorum C. na poti prestreči, hostes in fuga Hirt., T., Dareum Cu., ipsum ab suis L. daleč od svojcev, aliquid sago, ne tellurem attingat Plin., naves C., classem Aur., complures hostium C., hostes laqueis Mel., columbae ab accipitre interceptae Varr.; pesn.: Rhoeteus hastam intercipit V. prestreže sulico = zadene ga sulica (ki je bila drugemu namenjena), venenum i. Ci. izpiti strup (ki je bil pripravljen za drugega).

2. iz srede proč vzeti, odvze(ma)ti: terga caput tangunt, colla intercepta videntur O.; metaf.
a) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati), iztrgati, ugrabiti, upleniti: Plin., Suet., Aur., Amm., honos ad meum diem petitus ad … occasionem interceptus esse videtur Ci., agrum ab aliquo i. L., pecuniae e publico interceptae T. izmaknjen, poneverjen, interceptarum pecuniarum reus Suet.; z raznimi stranskimi pomeni: veneno interceptus T. (medtem) umrl zaradi zastrupitve, Myrrha intercepta neci O. za sedaj (začasno) oteta (rešena) smrti, te interceptum fortuna servavit Cu., solem, usum aurium i. Cu. odvzeti, gloriam Cu. prevzeti, izpred nosu vzeti, arca dives laudem intercipit Ph. si prisvaja, spem anni (Cererem) O. uničiti, alicui urbem O., urbs intercepta Ap. ki se je pogreznilo, spiritum Sen. rh. ne pustiti dihati, rex mortalitate interceptus Plin. iun., interceptus repentinā morte Iust., si me fata intercepissent Q., interceptus (ki ga je presenetila smrt) quoque magnum sibi vindicat locum Q., exitio i. Aur., viribus exesis intercipi Aur.
b) prekiniti, pretrgati, ustaviti, ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), zaskočiti, zapreti (zapirati), zagraditi (zagrajevati), zaskočiti (zaskakovati): iter interceperat L., Cu., loca opportuna L., hostium ingressum praesidiis T., caelum intercipit umbra (Alpium) Sil., sermones medios Q.

lābellum² -ī, n (demin. lābrum)

1. medeničica, kad(í)ca, bánjica: Ca., Afr. fr., Col.

2. majhna posoda ali kotanja na grobu, namenjena za pitne darove: Ci. (De leg. 2, 26, 66).

re-torqueō -ēre -torsī -tortum (re in torquēre)

1. nazaj (za)sukati, nazaj (za)viti (zavijati), nazaj obrniti (obračati), nazaj usmeriti (usmerjati), okreniti: hastam in se Cu., retorquet saepe oculos ad hanc urbem Ci.; toda: sacra retorserunt oculos O. so obrnile oči, retorquere gubernacula Plin. iun. obrniti, usmeriti nazaj proti bregu, agmen ad dextram retorquetur C. se zasuče (obrne, krene) na desno, caput in terga retorquere O., manus retortae H. roke, zvezane na hrbtu, hastam Sil. nazaj zagnati, crinem Mart. (na)kodrati, (na)kravžljati; pesn.: pantherae tergum V. ogrniti; tako tudi amictum V., retortae litore violenter undae H. odbiti, Rhoetum leonis unguibus retorquere H. pregnati, viam Cl. nazaj iti; metaf.: mentem V. spremeniti, animum ad praeterita Sen. ph. (nazaj) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) na … , argumentum Ap. dokaz obrniti na nasprotno stranko (proti nasprotni stranki); tako tudi crimen in aliquem Icti. zvrniti (zvračati) na koga, scelus in auctorem Iust. zločin (smrt, ki je bila meni namenjena) odvrniti od sebe na …

2. zvi(ja)ti, (po)kvečiti, ukriviti (ukrivljati), upogniti (upogibati): gibbi retorti Lamp. pohabljeni; pren.: sermones gibberosi retorti (težavni, dvoumni) Fr.

taberna -ae, f (najbrž nam. *traberna iz trabs; prim. osk. trííbúm = domum, aedificium, tríbud = aedificio, tríbarakkiuf (n. sg. f.) = aedificium, trííbarak[avúm] = aedificāre, umbr. tremnu = tabernāculo)

1. lesena koča, koliba, baraka, lesenjača, deščenica, bajta, kajža: mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres (palače bogatinov) H., tabernae obscurae humili sermone H.

2. poslovalnica, delavnica, prodajaln(ic)a, trgovina, lokal, starejše opravilnica: Sen. ph., Hier., Serv. idr., per tabernas coeptus ignis T., taberna libraria Ci. ali samo taberna H., Mart. knjigarna, knjigarnica, unguentaria Varr., sutrina T. čevljarna, čevljarska delavnica, čevljarnica, lanionis L. mesnica, argentaria L. menjalnica, cauponia Icti. točilnica.

3. krčma, gostiln(ic)a, gostišče, tabêrna: deversoria Pl., in tabernam devertere Val. Max., lenonem quendam Lentuli concursare circum tabernas Ci., Durrachium Hadriae taberna (beznica) Cat.

4. polkrožna arkada, starejše obločnik = gledalnica v cirkusu, namenjena gledalcem za večje udobje (pri Plutarhu: ϑεωρητήριον): in circo totas tabernas compararunt Ci. — Kot nom. propr. Tres Tabernae Ci., Vulg. Tri taberne, kraj ob Apijevi cesti pri Ulubrah.

via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)

1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.

2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.

3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.

4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.

5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.

Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr.

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.