Franja

Ïas, Ïadis (gr. Ἰάς) jonski: Prisc.

Ïastius 3 (Ἰάστιος) jonski: sonus Cass. eden izmed peterih osnovnih tonskih načinov v grški glasbi.

Ĭōnēs -um, m (Ἴωνες) Jonci, eno izmed štirih glavnih grških plemen, ki je prvotno prebivalo na severnih obalah Peloponeškega polotoka, dalje v Atiki tja do Evboje; dorsko preseljevanje je pregnalo mnogo Joncev na otoke in v Malo Azijo, kjer so se naselili ob obrežju med Fokajo in Miletom, tako da so se pozneje Jonci imenovali predvsem prebivalci Male Azije: Ci., L., Vitr., Cl. — Od tod adj.

1. Ĭōnicus 3 (Ἰωνικός) jonski: motus H., attagen H. iz Jonije, capituli Vitr., gens Plin., dialectus Q., Ionicus (sc. saltator) Pl., Varr.; adv. Ĭōnicē jonsko, v jonskem narečju: Gell.

2. Ĭōnius 3 (Ἰώνιος) jonski: gemma Plin., mare L., Plin. Jonsko morje med Italijo, Sicilijo in Grčijo; pri pesnikih najdemo Īōnius (dolgi ī! — to besedo izpeljujejo iz Īō; gl. Īō): Īonium aequor O. = Īonius sinus H. = Īonium -iī, n: V., Stat. Ionsko (= od Ione, Io preplavano) morje (a pri Val. Fl. 1, 24, je Īonium = Egejsko morje); tako tudi ros Īonius Pr., naves Īoniae Sen. tr.; subst. Ĭōnia -ae, f (gr. Ἰωνία) azijska Jonija: L., N., O., Plin., Mel.

3. Ĭōniacus 3 (Ἰωνιακός) jonski: puellae O.

4. Ĭōnis -idis, f (Ἰωνίς) jonska, subst. Jonka: Sen. tr.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

Anaximenēs -is, m (Ἀναξιμένης) Anaksimen,

1. sloveči jonski filozof iz Mileta, učenec ali vsaj prvi naslednik Anaksimandra (okrog l.500): Ci., Plin.

2. retor in zgodovinopisec iz Lampsaka, Diogenov učenec (okrog l.365): Plin., Q.

Chios (Chius) -iī, f (Χίος) Hios, velik in bogat (zlasti vinoroden) otok ob Jonski obali med Samosom in Lezbosom: Varr., Ci., N., L., H. idr. Od tod adj. Chīus 3 (Χῖος) hijski, s Hiosa: vinum Pl., Varr. fr., H., ficus, insula Varr., cadus H., Tib., terra, lapis, marmor Plin., a puero vitam Chiam gessi Petr. = sem živel veselo in razkošno (Hijci so bili znani kot sladkoživci). Subst.

1. Chīa -ae, f
a) (sc. insula) Hia, starejše ime otoka Hiosa: Plin.
b) (sc. ficus) hijska smokev: Col., Mart.
c) Hijka, preb. Hiosa: H.

2. Chīī -ōrum, m Hijci, preb. Hiosa: Ci., L.

3. Chīum -iī, n (sc. vinum) hijsko vino: H.

4. Chīa -ōrum, n hijske tkanine: Lucr. (toda v novejših izdajah Cīa = Κεῖα).

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

Drȳmūsa -ae, f (Δρυμούσα) Drimuza, otok ob jonski obali: L., Plin.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.