Franja

decima, gl. decimus.

Decima, starejše Decuma, -ae, f (decimus, decumus) Decima (Dekuma), ena od treh Park kot boginja desetega, za porod odločilnega meseca: Varr. et Caesellius ap. Gell., Tert.

decuma -ae, f, gl. decima pri decimus.

Decuma, gl. Decima.

Nōna -ae, f (nōnus) Nóna, ena izmed treh Park, boginja devetega, za porod odločilnega meseca (prim. Decima): Varr. ap. Gell., Tert.

Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.

1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.

2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.

decimānus, starejše decumānus, 3 (decimus, decumus)

I.

1. k desetini (decima, decuma) spadajoč, ki se tiče desetine, zavezan desetini, desetinski: oleum Luc. ap. Non., crimen, frumentum Ci., omnis ager Siciliae decumanus est Ci.; subst.
a) decumānus -ī, m kdor ima desetino v zakupu, desetinar: tantum arator decumano dare cogitur Ci., Apronius decumanus decumam debitam tollit Ci.
b) decumāna -ae, f, tudi mulier decumāna desetinarjeva žena (ljubica, priležnica): Ci.

2. agr. limes decumānus ali samo decumānus -ī, m meja, potegnjena skozi njivo ali vinograd od vzhoda proti zahodu: Col., Plin.

3. voj.
a) k deseti legiji spadajoč, desete legije (gen.): miles decumanus Auct. b. Afr.; kot subst. večinoma v pl. decumānī vojaki desete legije: Auct. b. Hisp., Vop., castra decumanorum T., v obl. decimānī: Suet., Front., Amm.
b) k deseti kohorti spadajoč, desetih kohort: porta decumāna glavna vrata rimskega tabora, obrnjena od sovražnika, tako imenovana, ker so tam bivale desete kohorte: C., L., Veg.

— II. met. (po desetinsko) velik (za desetino se je namreč pobirala največja stvar svoje vrste), velikanski: Luc. ap. Ci.

decimārius 3 (decima)

1. ki se tiče desetine, desetinski: leges Cod. I.; subst. decimāria -ae, f določilo o desetini: Cod. I.

2. zavezan desetini: Ambr.

decimus, starejše decumus, 3, num. ord. (decem)

I. deseti: mensis decimus Ter., decumo post mense Pl., cum decima legione C., hora diei decima Ci., vix decuma pars aratorum Ci. desetina, qui dies nudius tertius decimus fuerit Ci. = pred 12 dnevi; kot vojaška kazen: sorte decimum quemque ad supplicium legere L. vsakega desetega moža usmrtiti, desetati, decimirati, decimumque sortiri Sen. ph., decimum quemque sorte ductos (ali samo decimum quemque) fusti ferire T.; adv. acc. neutr. decimum desetič, desetikrat: nos reficietis d. tribunos L.; adv. abl. neutr. decimō desetič: Cassian., Cass. Kot subst. Decimus -ī, m (okrajšano D.) Decim, pravzaprav „deseti sin“ v družini, rimski predimek, npr. D. Brutus. Subst.

1. decimum (decumum) -ī, n desetkratno, deseterno: ager efficit (effert) cum decumo Ci. rodi desetkratno, ut cum decumo fructus arationis perceptus sit Ci. desetkratni pridelek.

2. decimus -ī, m
a) (sc. liber) deseta knjiga kakega spisa: in tertio decimo annalium Gell.
b) (sc. dies) deseti (dan): decimo Calendas Maias Col.

3. decima ali nav. decuma -ae, f
a) (sc. hora) deseta dnevna ura (približno ob štirih popoldne): quem nulla res ultra decumam retinuit Sen. ph.
b) (sc. pars) α) deseti del (desetina) plena, dohodkov, posvečen kakemu božanstvu: Varr., Suet., Tert., Macr., decumas Herculi ferre ex praeda, vovere Apollini decumas praedae Iust.; od tod: Oresti nuper prandia in semitis decumae nomine magno honori fuerunt Ci. pojedine, imenovane desetine (ker je bilo k takim iz desetine prirejenim žrtvovanjem povabljeno tudi ljudstvo, da se je udeležilo žrtvene gostije, si je pri njem pridobil žrtvovalec veliko spoštovanje). β) desetina kot dediščina: placet ergo decumas uxoribus dari Trachal. ap. Q. γ) desetina kot davščina, redk. v sg.: Aur., decuma hordei Ci., dum arator ne plus decumā det, expedit ei decumam esse quam maximam Ci.; pogosteje v pl.: decumae agri Leontini Ci., binae eo anno decumae frumenti Sardiniae imperatae L. desetina se je … dvakrat pobrala.

— II. pesn. pren. (kakor decimānus II.) velik, velikanski, silen: decimus ruit impetus undae O.

diēs, diēī, m v pl. vedno, f klas. le v sg. v pomenih „rok“, „čas“, „dan“ = „datum“ (gl. deus in prim. stari voc. di̯eu [= Ζεῦς], ohranjen v „Iuppiter“)

1. večinoma pesn. dan = dnevna svetloba: Plin., Plin. iun., iam dies caelo concesserat V., alma dies habetarat sidera O., sub nitido die O., immissus dies terret umbras (sc. v podzemlju) O., volumina fumi infecere diem O.; pren. beli dan = luč življenja, življenje: videre (zagledati) diem O. = roditi se, diem proicere Stat.

2. met.
a) dan = čas od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, pri Rimljanih razdeljen na 12 ur, pa tudi čas med sončnima vzhodoma = 24 ur: hora diei decima Ci., d. fastus, nefastus, festus, profestus, feriatus, natalis, certo die Ci., postero die Ci., posterā die S., hesterno, hodierno, crastino die Ci., hodierno et crastino die L., ante hodiernum diem Ci., disputatio hesterni et hodierni diei Ci., extremo ludorum scenicorum die Ci., ludorum Romanorum secundo die L., comitiorum dies L., in posterum diem C., rogat in diem moderamen equorum O. za en dan, quinque dierum disputationes Ci., perpotare totos dies Ci., plurium dierum hiems (nevihta) Plin. iun. Posebne zveze: α) cum die O. z dnem, s prvim svitom, ob zori, de die Pl., Cu. pri belem dnevu, multo die C. ko je že beli dan, ad multum diem Ci. = ad multum diei L. = in diem (npr. dormire) H. do belega dne, pozno v dan, medius dies Ci., O. poldan, poldne. β) diē V. podnevi, pri ponavljajočih dejanjih: bis, ter, quinquies die Ci., L., Cels., Plin., ali in die deciens Pl., ali bis in die Ci. na dan, vsak dan, bina die siccant ovis ubera V. dvakrat na dan; redkeje pri enkratnem dejanju: mille versus die deducere H. γ) diem ex die exspectare Ci. ali ducere C. ali diem de die differre L. dan za dnem, od dne do dne = in dies (pri komp. ali glag. s komp. pomenom): V., L., cotidie aut potius in dies singulos Ci. od dne do dne, in dies dolores accrescunt N. δ) v stalnih zvezah v zvezi z nox, sprva asindeton: diem noctem Ci., L. noč in dan, potem z veznikom: diem noctemque N., nocte dieque O., die et (ac) nocte Ci.; v pl.: noctesque et dies Ter., noctes et dies, dies noctesque, noctes diesque, et dies et noctes ali (bolj. pesn.) diesque noctesque Ci. noč in dan, nepretrgoma = noctibus atque diebus Sen. ph., noctibus diebusque Ps.-Q., diebus ac noctibus Plin. iun.
b) dan = dnevno vreme: d. mitis, tranquillus Plin., aprica Val. Fl., ventoso, humido, calido die Q.

3. occ.
a) rojstni dan: dies meus Ci. ep., nav. popolno dies natalis Ci., ali d. natalicius Mart.
b) (zadnji) dan, smrtni dan; pesn. dan pogube: diem obire supremum N. ali samo diem obire suum Sulpicius in Ci. ep., tudi samo diem obire N. ali diem fungi Iust. = umreti, dies summa V., ultima V., O., stat sua cuique dies V., dies suus admonet omnes Val. Fl., fatalis et meus dies (ἕν διὰ δυοῖν = meus dies fatalis) T.; diem proferet Ilio H.
c) mrzlični dan: dies tuus Ci. ep.
č) dan (in leto) v pismu, datum: earum (epistularum) in altera dies erat ascripta Nonarum Aprilium, in altera … dies non erat Ci. ep.
d) določeni dan, rok; najprej pravni (sodni) rok: dies certa C., stata Ci., constituta Ci., C., diem dicere Ci., diem statuere (ante quam do katerega) S. ali diem dare Plin. iun. dan (rok) postaviti, diem dicere reo Ci. toženega pozvati (pred sodišče), diem obire neglexit Ci. ni se držal roka, Athenienses Chabriae diem certam praestituerunt N., d. iudicii L.; (o drugih rokih): dies pecuniae Ci. ep., L. ali dies pecuniarum Col. = dies solvendae ali praestandae pecuniae Dig., Amm. = dies solvendi Dig. = d. solutionis Ulp. (Dig.) plačilni dan (rok), alios non solvere, aliorum diem nondum esse Ci. plačilni dan še ni prišel, diem obire Ci. rok čakati, diem perexiguam postulavi Ci., d. annua Ci. ep. letni plačilni rok, diem dicunt, qua die ad ripam Rhodani conveniant C., aliquid in diem emere N. na plačilo ob določenem dnevu, d. indutiarum N., L. rok, ko poteče premirje, zadnji dan premirja, aliquot dies proferre Ter., nuptiis prodere dies Ter., prodicere diem L. podaljšati rok.

4. met. dnevni posel, dnevno delo (opravilo), dnina, dan hoda ali potovanja: diei poenas dare Ci., ut possint sole reducto exercere diem V. svojo dnino opraviti, in disponendo die Suet. pri porazdelitvi dneva (= dnevnih opravil), dierum plus triginta in longitudinem L. več ko 30 dni hodá.

5. sinekdoha čas: die lanam et agnos vendat Ca. o pravem času, in diem Pl., Ter., Q. Ci. prihodnjič, v prihodnje, dies levat luctum Ci. ep., quod est dies allatura Ci., negat summo bono afferre incrementum diem Ci., d. perexigua Ci., in diem vivere Ci., Col., Plin. iun. vnemar živeti, multa dies … rettulit in melius V., ira, quam nec longa dies pietas nec mitigat ulla V., si meliora dies, ut vina poëmata reddit H., carpe diem H. uživaj življenje, nulla d. O., d. longa O., Plin. iun. ali longus Lucan., Stat., ante diem perire V. ali mori O. ali filius ante diem patrios inquirit in annos O. prerano, in eam diem Iust. dotlej.

6. pooseb. Dan = bog dneva: Dies et Mensis et Annus O.

Opomba: Star. gen. sg.: diēs Enn. ap. Gell.; diē Aus., die crastini, die septimi Pl., die quinti Ca. fr., iam die vesper erat S., die somnique pares horae V.; diī: Gell., Prisc., mittit munera laetitiamque dii V.; star. dat. sg.: diē: cedas die Pl.

hōra -ae, f (izpos. iz gr. ὥρα; prim. izpos. ura v sl. in hr., Uhr v nem.)

1. ura (kot čas), dnevna ura. Ker so Rimljani delili dan od sončnega vzhoda do sončnega zahoda na 12 enakih delov, je bila dolžina ur po letnih časih različna: dne 21. 3. in 21. 9. je bila hora prima od naše šeste do sedme ure zjutraj, poleti prej, pozimi pozneje; vendar je bila šesta dnevna ura (hora sexta) vedno naš poldan, šesta nočna ura pa naša polnoč. Po tem se lahko vse druge ure približno preračunajo, npr. hora quarta = približno ob desetih dopoldne, h. quinta = približno ob enajstih dopoldne, h. septima = približno ob eni popoldne, h. octava = približno ob dveh popoldne, h. nona = približno ob treh popoldne (čas kosila), h. decima = približno ob štirih popoldne, fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno eno uro pred sončnim zahodom; in una hora Pl. ali in hora Ci. ali unā horā L. v eni uri, v teku ene ure, horā amplius moliebantur Ci. več kot eno uro, horā ante venit Brut. in Ci. ep. eno uro prej, in horam H. od ure do ure, in horam vivere Ci. brezbrižno živeti, ne brigati se za prihodnost, in horas Ci., H. idr. uro za uro, z vsako uro, ad horam Sen. ph. točno ob uri, hora quota est? H. koliko je ura? horae legitimae Ci. (govorniku) predpisane ure (ko so potekle, govornik ni smel več govoriti), ad horam unam expectare C., horas flendo ducere V., horae momento ali puncto mobilis horae H., h. natalis H., h. novissima (sc. vitae) O. zadnja ura, omnium horarum esse Q. ali omnium horarum amicum esse Suet. za resnost in šalo biti enako dobro razpoložen.

2. meton. v pl. = ura (kot časomerno orodje), urni stroj: mittere ad horas Ci. po uro poslati, machinatione horae moventur Ci. urni mehanizem, urno kolesje, horas quaerere Plin., Suet. vprašati, koliko je ura, horas inspicere Petr.

3. sinekdoha (včasih tudi v pl.) čas, doba: abiit h. Ter. čas je potekel, horae lunares Varr. ure = čas med oseko in plimo, crastina, extrema h. V., grata h. H., mihi forsan, tibi quod negarit, porriget hora H., sinistra h. O. nesrečni čas, ad opem ferendam brevis hora est O., veniet narratibus hora tempestiva meis O., h. praeterita Sen. tr., appropinquante horā partūs eius Lact., mediae horae Eutr. vmesni čas.

4. pesn. letni čas: sub verni temporis horam H., flagrantis atrox hora Caniculae H. pasji dnevi, qui (Iuppiter) … variis mundum temperat horis H.

5. pooseb. Hōrae -ārum, f (Ὧραι) Hóre, v mitologiji (tri) hčere Jupitra in Temide (Themis); deviške boginje vremena, letnih časov in njihovega zaporedja, sploh zaščitnice časov, potrebnih za red v vesoljstvu: Sen. ph., Val. Fl., Ap., praesideo foribus caeli cum mitibus Horis O., iungere equos Titan velocibus imperat Horis O.; toda: a dextra laevaque Dies et Mensis et Annus … et … Horae Verque novum stabat O. dnevne ure.

Opomba: Star. gen. sg. hōrāī: Lucr.

lampas -adis, acc. sg. -ada, acc. pl. -adăs in -adēs (gr. λαμπάς)

1. plamenica, bakla, zublja, svetilo, sveča: ego illi oculos exuram lampadibus ardentibus Pl., vidi argenteum Cupidinem cum lampade Ci., ardentem coniecit lampada Turnus V., pingues l. O. smoleníce; missa haec face, hymenaeum, turbas, lampadas, tibicinas (o ženitovanjskih plamenicah, ki so jih uporabljali pri svatovščinah) Ter., od tod pesn. primā lampade Stat. ob (pri) prvi svatovščini; preg. v raznih reklih, povzetih po običaju pri (atenskem) teku z gorečimi voščenimi plamenicami, ki so jih morali tekmujoči tekalci ob koncu tekališča goreče izročati drug drugemu (današnja štafeta): nunc cursu lampada tibi trado Varr. = zdaj si ti na vrsti, zdaj tebi prepuščam svoje dosedanje opravilo, quasi cursores vitai lampada tradunt Lucr. končujejo tek življenja, qui prior es, cur me in decursu lampada poscis? Pers. = zakaj ne počakaš, dedič, na mojo smrt in poizveduješ o dediščini, dokler sem še živ?

2. metaf.
a) (o svetlobi nebesnih teles) svetilo, svetloba, svetlost, lesk, svit, sij(aj), luč: luciferā lampade exurat Iovis arietem Acc. ap. Prisc. (streli), solque … aeternam succepit lampada mundi Lucr., Phoebeae lampadis instar V. podoba sončnega sija (sonca) = kakor sončni sij, kakor sonce, cum primā lustrabat lampade terras orta dies V. s prvim svitom, lampade clara perculsus Stat.; od tod meton. α) dan: nonā lampade Lucr. β) mesečina, pesn. = noč: decimā lampade Phoebes Val. Fl.
b) plameničast nebesni pojav (blesk), plameničast meteor: Sen. ph., nunc sparso lumine lampas emicuit caelo Lucan., quam solet aetherio lampas decurrere sulco Lucan., lampadas vocant plane faces Plin.

3. meton. svetilnica, svetilnik, svečnik: lampades igniferae Lucr., praecinctae lampades auro O., ferreae lampades ardentes Col., ahenea l. Iuv. — Soobl. lampada -ae, f svetilo: Iul. Val., Eccl.; dvomljivo pri Pl. in Ter.

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

līberālitās -ātis, f (līberālis)

1. mišljenje in ravnanje (vedenje) svobodnorojenega in plemenito vzgojenega moža, dostojno (blago, plemenito, dobrohotno) mišljenje, dobrota, dobrotljivost, dobrohotnost, dobrotnost, prijaznost: pudore et liberalitate liberos retinere satius est quam metu Ter., maiorum gravitatem et liberalitatem adsequi Ci., homo non liberalitate, … sed ipsa tristitia et severitate popularis Ci., ita vivunt, ut eorum probetur fides, integritas, aequalitas, liberalitas Ci.

2. occ. darežljivost, radodarnost (naspr. avaritia): beneficentia, quam eandem vel benignitatem vel liberalitatem appellari licet Ci., liberalitatem ac benignitatem ab ambitu atque largitione seiungere Ci., ipsum esse Dumnorigem … magnā apud plebem propter liberalitatem gratiā Ci.

3. meton. dar(ilo), obdaritev, obdarovanje: decima (decuma) parte liberalitatis apud quemque eorum relicta T., una modo liberalitate (sc. comites) … prosecutus Suet.; pl.: revocatae liberalitates eius Suet., liberalitates Neronis revocandas curavit Suet., liberalitates crebrae Ap., publicae (naspr. privata parcitas) Cass.

Māgo -ōnis, m (Μάγων) Mágon

I. punsko ime. Znani so

1. Magon Veliki, kartažanski vojskovodja okoli 550—500, začetnik dinastije Magonidov, utemeljitelj kartažanske moči: Iust.

2. najmlajši Hanibalov brat, kartažanski vojskovodja, ki se je uspešno bojeval v severni Italiji in Hispaniji od 206 do 203, umrl l. 193 v Antiohu ob sardinski obali, pri vračanju iz Kartagine: L., N., Aur.

3. Kartažan, ki je po 1. punski vojni v punskem jeziku napisal delo o poljedelstvu v 28 knjigah; delo so po odločitvi senata pod vodstvom Decima Silana prevedli v latinščino: Varr., Ci., Col.

4. kartažanski admiral, ki je l. 279 pomagal Rimljanom pri Ostiji v boju s Pirom: Iust., Val. Max.

5. Barkid, Hanibalov sorodnik: L.

6. Hanibalov poslanec l. 215 h kralju Filipu Makedonskemu: L.

7. Samnit, ki je l. 212 osvojil Turije: L.

II. mesto in pristanišče otoka Insula minor (zdaj Menorca v Balearih): Plin.

messis -is, f (metere)

1. žetev: Ca., Pl., Col., Plin. idr., messim (messem) facere Varr. idr. žeti, si triticeam in messem robustaque farra exercebis humum solisque instabis aristis V., maturiora messibus Apuliae loca L., messe amissā Ci.; metaf. zbiranje (točenje) medu, izpodrezovanje satja: tempora messis V.

2. meton.
a) žetev = čas žetve: Col., et multo in primis hilarans convivia Baccho ante focum, si frigus erit, si messis, in umbra V., messibus Plin. ob žetvi.
b) žetev = leto: decima Petr., quarta, trigesima Mart.
c) žetev = poljski pridelek, letina, starejše nažanjek, požanjek: Varr., de campis subvecta messis Plin. iun., ex hostico raptae perituraeque in horreis messes Plin. iun., messes vinaque villis efferre Iust., illius immensae ruperunt horrea messes V.; tudi poljščina, ki se pričakuje, ki jo bo treba požeti, prirast(ek): Tib., spicea iam campis cum messis inhorruit V.; metaf.: messis Cilicum et Arabum Stat. pridelki Kilikijcev in Arabcev = kadilo in žafran, messis bellatura Cl. = možje, zrasli iz zmajevih zob, ki jih je posejal Kadmos; pren.: adhuc tua messis in herba est O. tvoja pšenica še ne cveti = daleč si še od zaželenega cilja, pro benefactis mali messim metere Pl. biti deležen nehvaležnosti, (morum malorum) metere messem maxumam (aliteracija) Pl., urere suas messes Tib. = uničevati svoje delo (izgubljati kliente ipd.), illa Sullani temporis messis Ci. tista žetev Sulove dobe (ko je bilo toliko ljudi mučenih ali jim je bilo odvzeto premoženje), si messes facis [et] Musas si vendis Lavernae: Luc. ap. Non.

Opomba: Star. acc. pogosto messim: Ca., Pl., Varr., Gell., star. abl. messī: Varr.

mussō -āre (izpos. gr. μύζω, prim. tudi lat. mūgiō, muttiō)

1. mrmrati sam pri sebi, brundati, sam (pri) sebi godrnjati, tiho (polglasno) govoriti: summo haec clamore, interdum mussans Pl., intus in occulto mussabant Enn., sed iam hora decima tangit et tabellarius tuus mussat Fr., mussare murmurare. Ennius: in occulto mussabant. Vulgo vero pro tacere dicitur, ut idem Ennius: non decet mussare bonos P. F., flent maesti mussantque patres V., soli Aetoli clam mussantes id decretum carpebant L., mussantes inter se rogitabant L.; occ. brenčati, brneti: (sc. apes) mussant circum oras V.

2. meton.
a) molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj: per metum id m. Pl., musset obrutus Enn. fr.
b) pomišljati (se), za bregom imeti kaj, omahovati: dicere mussant V., mussantibus vobis circumventus est S. fr., mussantes medicos vidi Plin. iun., mussantibus magnis quibusdam et locupletibus amicis Plin. iun., mussat rex ipse, quos generos vocet V.; metaf. (o živalih): mussant iuvencae, quis nemori imperitet V. pričakujejo izid. — Dep. soobl. mussor -ārī -ātus: discumbimus mussati; dominus maturo ovo cenam conmittit Varr. ap. Non.

Polla -ae, f (= Paulla) Póla

1. žena Decima Bruta: Ci.

2. žena pesnika Lukana: Mart., Stat.

quārtadecumānī -ōrum, m (iz abl. quartā decumā sc. legione) vojaki štirinajste legije: a parte alia propulsa quintanorum impetu tertia decima legio, circumventi plurium adcursu quartadecumani T.

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.