tenuō -āre -āvī -ātum (tenuis)
1. taníti (tániti), (s)tanjšati, stanjšati (stanjševati), mehčati, (o)slabiti, (raz)redčiti (razredčevati), (s)krhati, obrabiti (obrabljati), (o)brusiti ipd.: Pr., Q. idr., tempus tenuat dentem aratri O., obrusi, skrha, vomer tenuatur ab usu O., aëra Sen. ph., Stat.; pesn.: vocis via est tenuata O. zožena, se tenuare in undas O. razli(va)ti se, zvodeneti, tenuatus in auras aëraque umor abit O. prehaja, se razhaja v tenek vzduh, carmen tenuare Pr., Stat. nežno zasnovati (razpresti), pretaniti; occ. (po)sušiti, narediti (delati) koga suhega, shujšati; v pass. (s)hujšati, (po)sušiti se, (z)mršaveti, (o)pešati, (s)hirati, (z)medleti: macie tenuant armenta V., corpus tenuatum H., T.
2. metaf. zmanjšati (zmanjševati), (o)slabiti, izčrpati (izčrpavati, izčrpovati), ponižati (poniževati), v nič dajati: iram, famam O., vires tenuantur amoris O., magna modis tenuare parvis H.