Franja

frit indecl. zrnce na vrhu klasu, manjše kot granum: Varr.

grānulum -ī, n (demin. grānum) zrnce: PLIN. VAL.

grānum -ī, n

1. zrno, zrnce, v pl. zrnje: turis PL., turea grana O., gr. tritici PL., ECCL., hordea tosti grani O., praženo ječmenovo zrnje, quotve ... grana papaver habet O., salis, piperis granum, grana piperis PLIN., gr. marmoreum VITR., PALL. marmorno zrnje, stolčen (zdrobljen) marmor.

2. pečka, koščica, jedro: fici CI., exemptis granis (fici) PLIN., uvae gr. O., VAL. MAX., septem ... grana (namreč granatnega jabolka) presserat ore (Proserpina) O.

manna¹ -ae, f (gr. μάννα) zrnce, v zrnje strdeli rastlinski sok: manna una turis Plin., croci Veg.

mīcula -ae, f (demin. k mīca) mrvica, drobtinica, zrnce, košček: Cels., Fr., Arn.

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

frendō -ere (—), predklas. fresum (prim. gr. χόνδρος [porazličeno (disimilirano) iz χρονδ-ρος] zrnce, drobtinica, κέγχρος proso, rž (pravzaprav „razmeto“), lat. furfur in najbrž tudi frenum) —

I.

1. z zobmi škripati, škrtati; z abl. dentibus in brez njega: illum male formidabam: ita frendebat dentibus Pl.; večinoma v pt. pr.: Nemaeus leo frendens Ci. poet., graviter frendens sic fatis ora resolvit V., frendens … dicitur legatorum verba audisse L., frendens irā O., Val. Fl., frendens aper O., comitis frendens casu (o … ) Sil.; pesn.: dolor frendens Sen. tr. = huda; z acc.: audes dentes (z zobmi) frendere Pl. ap. Non.; acc. n. pl. pesn. nam. adv.: irrita frendit Stat. zaman, frendentes immania Amm. grozno.

2. škrtati (o naravnem glasu nekaterih živali): frende et fritinni suaviter Poeta ap. Varr. (o lastovki), aprorum (est) frendere Suet. fr. —

II. trans.

1. z zobmi (s)treti, metaf. sploh (s)treti, (raz)drobiti, (z)mleti, zmeti: saxo fruges frendas Acc. ap. Non., fabam fr. Varr., faba fresa Cels., Col. bobova moka, fresa cicera Col.

2. z zobmi škripaje obžalovati kaj, z nevoljo obžalovati kaj, z nevoljo tožiti nad čim, jeziti se, da … , fr. noctes Pac. ap. Non.; z ACI: frendente Alexandro eripi sibi victoriam Cu. — Soobl. frendeō -ēre -uī (—): Pac. fr., Aug., Vulg., Ven.

rāmentum -ī, n (iz *rād-mentum; rādere)

1. tr(e)ska, tr(e)ščica, iver(ek), iverje, oseček, oklešček, košček, odletek, drobivec, drobir: ferri Lucr. železni opilki, železna opiljevina, ramenta sulphure adspersa ignem ex intervallo trahunt Sen. ph., ligni Plin. žaganje, žagovina, žaginje, auri, salis, papyri Plin.

2. metaf. vsak košček, trohica, drob(ec), drobček, drobljaj, drobivec, drobir: ramentum sulphuratum Mart. žveplenka, vžigalica, žveplenica, fluminum Plin. peščeno zrno, zrnce peska, quia patri omne cum ramento reddidi Pl. ves denar do zadnjega beliča.