Franja

altercum -ī, n = hyoscyamus, bot. blen, zobnik: Plin., Cael.

augīnos -ī, f. (iz αὐγή) bot. zobnik: Ap. h.

capsilāgō -inis, f blen, zobnik: Plin. Val.

dentārius 3 (dēns) zoben; subst. dentāria -ae, f (sc. herba) zobobol zdraveča rastl. =

1. zobnik: Ap. h.

2. strupena zlatica: Ap. h.

3. = bryonia: Ap. h.

hyoscyamum -ī, n: Cels. ali hyoscyamus -ī, m: Col., Plin., Marc. (gr. ὑοσκύαμος) bot. črvivec, zobnik. Pokvarjena soobl. iusquiamus: P. Veg., Pall., Plin. Val. — Od tod adj. hyoscyaminus 3 (gr. ὑοσκυάμινος) iz črvivca, iz zobnika: oleum Plin.

tȳphōnion -iī, n (gr. τυφώνιον) bot. tifónij, ime dveh rastl.

1. = hyoscyamus zobník: Ap. h.

2. = dracontea káčnik, kačúnka: Ap. h.

symphōnia -ae, f (tuj. συμφωνία)

1. soglasje, glasovna ubranost, harmonična ubranost zvokov, ubrano razmerje zvokov, simfoníja, akórd, konsonánca, starejše glasosklàd, glasoskladje (čisto lat. concentus, naspr. diaphōnia): symphoniae musicae sive concentus Vitr. konsonanca.

2. occ.
a) ubrana (skladna) glasba (godba), harmonična glasba, koncert: Cels. idr., cum in eis conviviis symphonia caneret Ci., ex convivio eum reduxerant mulieres cum cantu atque symphonia Ci. z ropotom in pompom, „s švopom in sopom“, neque moleste ferebant (sc. homines) … locum illum litoris percrepare totum mulierum vocibus cantuque symphoniae Ci., eos deducere in locum, qui circumsonet ululatibus cantuque symphoniae L., symphonia discors H., ad symphoniam canere Sen. ph. po glasbi (godbi).
b) meton. neko glasbilo, nek boben: Hier., Prud., Isid. — Od tod adj. symphōniacus 3 (tuj. συμφωνιακός)

1. glasben, godben, h glasbenemu zboru (kapeli) spadajoč: homines, pueri, servi Ci., artes Arn.; subst. symphōniacī -ōrum, m glasbeniki, godci, glasbeni zbor (kapela): symphoniaci Romam missi sunt Ci.

2. bot. symphōniaca herba blen, črni zobnik: Ap. h., P. Veg.

maniopoeos -ī, m (gr. μανιοποιός ki povzroča besnost, ki naredi (človeka) besnega) bot. rastl., imenovana hyoscyamus (črvivec, zobnik): Ap. h.

tympanum -ī, n (gr. τύμπανον)

1. tímpan, pávka (pávke), bóbnica (bobníca), ročni boben, tamburin: Pl., C., T. idr. detractā pelle (asini) sibi fecerunt tympana Ph. Taka tolkala so uporabljali predvsem pri orgiastičnem bogoslužju frigijske Kibele in Bakha: Cat., Lucr. idr., tympana vos vocant Berecynthia Matris Idaeae V., Thyias concita tympano H.; Parti so timpane uporabljali za bojno signalizacijo: Iust.; pren. o pomehkužujočih stvareh: tympana eloquentiae Q., in manu tympanum est Sen. ph.

2. metaf. zaradi podobnosti:
a) iz enega kosa lesa narejeno kolo brez naperkov α) kot vozno kolo: tympana plaustris agricolae posuere V. β) dvigovalno kolo (pri napravah): Lucr., Plin., Vitr. γ) kolo γα) pri stiskalnici: Icti. γβ) pri mlinih in vodnih orglah: Vitr.; tympanum dentatum Vitr. zobnik, zobato kolo (grebenasto kolo, grebenača).
b) v stavbarstvu α) trikotno leseno čelo, pročelje, zatrèp: Vitr. β) polnilo (panel) vratnic: Vitr.
c) jedilna posoda, okrogla in vdrta skleda: Plin. — Soobl. (zaradi metra) ty̆pănum: Varr. ap. Non., Cat.