Franja

serrātula -ae, f (demin. serrāta) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka = navadni čistec, starejše bukvica, srpec: Vettones in Hispania eam, quae Vettonica dicitur in Gallia, in Italia autem serratula, a Graecis cestros aut psychrotrophon, ante cunctas laudatissima PLIN.

serrātus 3 (serra) žagast, zobčast kakor žaga, nazobč(k)an: dentes PLIN., folia PLIN., fistula PLIN. (nekakšen mlinček za žito), morsus (sc. anseris) PETR. Od tod subst.

1. serrātī -ōrum, m (sc. nummi) seráti, po robovih nazobčani srebrni denariji iz starejših časov rimske republike: T.

2. serrāta -ae, f (sc. herba) bot. nazobč(k)anka, zobatka, zobčarka: PLIN. (o rastl., imenovani chamaedrys).