-
facul, stlat. adv. = facile (prim. facultas) lahko, zlahka: Pac. fr., Acc. fr., Luc. ap. Non.
-
faculter, star., pozneje neraben adv. (facul = facilis) lahko, zlahka: M., P. F.
-
per-facilis -e (per in facilis)
1. prav lahek, zelo lahek: perfacile factu esse conata perficere C., erat perfacilis cognitu Ci.; neutr. perfacile kot adv.
a) zelo lahko, prav lahko, zlahka: perfacile se tueri Ci., perfacile hunc hominem de medio tolli posse Ci., perfacile apparet Ci., se centum (sc. versus) perfacile scripsisse Val. Max.
b) zelo rad, prav rad: perfacile ego ictūs perpetior argenteos Pl., p. patior Acc. ap. Non.
2. zelo ustrežljiv: in audiendo Ci.
-
plānus1 3 (prim. gr. παλάμη dlan, πέλανος darilni kolač, πλατύς plosk, širok, lat. palam, palma, planta, Plancus, Plautus, lit. plónas tenek, tanek, plónė mlinec, kolač, plōninti plosko udarjati, ploskati, let. plâns raven, ploščat, tanek, nem. Feld, Flur)
1. plosk, ploščat, plan, raven, ravninski, zravnan, plitev, vodoraven, gladek (naspr. editus, arduus, montanus, montuosus, devexus, deruptus, concavus): idr., carinae aliquanto planiores C. plitvejše, apertum et planum litus C., locus Ci., a planioribus aditu locis L., campus L., campus planissimus Ci., via Pl., pede plano aedificia Vitr. pritlične stavbe, pisces Plin. ploščate ribe, filum O. debela nit, manus (naspr. concava) Sen. ph., planiora loca (naspr. derupta) Arn.; pren.: Sen. ph., via vitae plana et stabilis Ci.; subst. plānum -ī, n (prostrana) ravnina, ravno, raván, (ravna) tla, plan, planja(va), planota, plató, ploskost, (ravna) ploskev, (ravna) površina, (ravno) površje: Iust., Fl. idr., aciem in planum deducit S., cadere in plano O.; pl. plana (naspr. ardua, edita): T., Plin., per plana et ardua L.; de plano Aus., Icti. na ravnih tleh, pri tleh, na ravnem; poseb. kot jur. t.t. de (e, in) plano na ravnih tleh, na ravnem (ne na sodnem odru (tribunalu)) = izvensodno: iudices aut e plano aut e quaestoris tribunali admonebat Suet., de plano audiri Icti., melius in tribunali quam in plano conspicitur (sc. magnanimitas) Sen. ph. opaznejša je pri uglednih kot pa pri neuglednih, opaznejša je pri veljakih kot pri prostakih; pren. de plano brez težav(e), brez okolišev (okolišenja, prikrivanja, sprenevedanja), naravnost, lahko, zlahka: hoc tibi de plano possum promittere Lucr., nos interim temptemus alias probationes, quae de plano legi possunt Sen. ph., unde (sc. litterae tuae) de plano legi possint Aus.
2. metaf. jasen, umeven, razviden, razločen, očiten, slišen, razumljiv: narrationes Ci., littera Q., planum id quidem est Pl., planum facere Pl., Ci. jasno razložiti (razlagati), pojasniti (pojasnjevati), razjasniti (razjasnjevati), nec quem ad finem pervenerint, satis planum traditur L. se ne poroča dovolj jasno, ni dovolj jasnega poročila. — Od tod adv. plānē
1. plano, ravno: nam istuc proclive est, quod iubes me p. collocare Pl.
2. metaf.
a) naravnost, jasno, izrecno: qui p. et Latine loquuntur Ci., planius dicere Ci., planissime explicare Ci., plurimae leges planissime vetant Ci., disertissime planissimeque in eo (sc. decreto) scriptum est L.
b) popolnoma, čisto, dočista, docela, dodobra, povsem, prav gotovo, prav (naspr. vix, paene, propemodum): p. eruditus Ci., mulier copiosa p. et locuples Ci., p. urbem exspoliare Ci., p. nolle Ci. nikakor ne hoteti, p. (planissume) perii (occĭdi) Pl., p. scire Ter. prav dobro vedeti, p. bene facere Ci. prav dobro (naravnost odlično) ravnati, quod reliquos coheredes convenisti, p. bene Ci. je bilo popolnoma prav, p. optimus Ap. prav gotovo (nedvomno) najboljši.
c) v trdilnih odgovorih = (za)res, kajpada, kajpak, kakopak, seveda, vsekakor: Pl., T., planissime Ter. prav res (je tako), natančno tako (je), (živa) resnica.
-
prō-clīvis -e (clīvus)
1. (po hribu) navzdol idoč (hodeč, potekajoč), navzdolnji, navzdolen, podolnji, podolen, položen, brežen, nagnjen, strm, prepaden: Sen. ph. idr. semita, via L.; pren.: Gell., Aug. idr., proclivi cursu et facili delabi Ci., iam proclivi senectute Ap. v že koncu bližajoči se starosti; subst.: per proclive L. ali per proclivi Col. ali in proclive Auct. b. Alx., Sen. rh. (po hribu) navzdol.
2. metaf.
a) nagnjen k čemu, podvržen čemu, sposoben za kaj, vóljan, volján, pripravljen, ustrežljiv, rade volje: ad morbum proclivior Ci., proclivis ad comitatem Ci., ad peccandum proclivior Vulg. bolj nagnjen h grehu; z dat.: hinc angens utraque manu sua guttura Livor et, deforme malum ac sceleri proclivis, Egestas Sil.; s circa z acc.: circa modestiam iuris probatione proclivior Q.; abs.: proclivis ultro cum sit misericordia Ph.
b) lahek za izvršiti, narediti, storiti, izpolniti, doseči, lahko (brez truda) izvršljiv (narejen, storjen, izpolnljiv, dosegljiv): N., Auct. b. Afr. idr., quae utraque proclivia esse L., illa facilia, proclivia, iucunda Ci., illis erat proclive flumen tranare C., dictu est proclive (z ACI) Ci.; subst.: ut anteponantur proclivia laboriosis Ci., esse in proclivi Pl., Naev. fr., Ter. lahko biti, zlahka se zgoditi, zlahka uspeti. — Adv.
1. prōclīviter lahko za narediti, storiti, izvršiti, brez truda: tum denique facile et procliviter Castricius ap. Gell.
2. prōclīve (acc. n.) in prōclīvī (loc. n)
a) navzdol, nizdol, položno: proclive volubilis Lucr., proclivi currere, labi Ci., proclivi detrudi Auct. b. Alx.
b) voljno: quin proclivius hic iras decurrat ad acres Lucr., multorum sane operum inventrix et tanto proclivius dea credita Aug.
c) lahko, zlahka: multo proclivius exoriri Lucr.
-
solūtim, adv. (solūtus) neprisiljeno, brez sile, zlahka, lahko: Tert.
-
umbrātilis -e (umbra) „senco uživajoč“, „v senci ostajajoč“; od tod
1. miren, ugoden, udoben, prijeten, zložen, brezdelen, lagoden, lenoben: vita Ci., mora Col., miles Amm.
2. šolski: exercitatio Ci., oratio Ci. določen za šolsko vajo, namenjen le za tiho učno (študijsko) sobo. — Adv. umbrātiliter
a) s prispodobnimi (zglednimi, vzornimi, pomembnimi) znamenji: Aug.
b) z varavim videzom (prividom), z navidezno modrostjo: seducere (zapeljati) Aug.
c) le v obrisih, zlahka, na lahko (nalahko): Sid.
-
ferē, adv.
1. približno, blizu, okoli (posebno pri številih in časovnih podatkih, ki se jim navadno zapostavlja): iam fere Enn. fr., Ter., Verres pecuniam accepit fere HS quadringenta milia Ci., fit obviam Clodio horā fere undecimā Ci. približno ob petih (popoldne), iam f., cum lux adpropinquaret Ci., dierum f. decem, sexto f. anno post N., iisdem fere temporibus S., duo milia f. Cu.; pri glag.: lucebat iam f. Ci. bilo je že precej proti dnevu.
2. (omejuje pojme) skoraj, skoro, malone, malodane: omnes f. Ci., C. idr., nemo f. Ci., nullus f. C., totius f. Galliae legati C., nihil f., semper f., f. quotannis, numquam f. Ci., isdem fere verbis scribere, totis fere verbis interpretatus sum Ci., res nulis f. N.
3. occ. skoraj vselej, malodane zmeraj, večidel, navadno, običajno, povprečno, nasploh, splošno (omejuje stavke in glagole): illud iter pedibus fere confici solet Ci., fit enim f., ut … Ci. navadno se namreč zgodi (pripeti), quod f. fit, ut … C., ut f. fit Cu., ut evenit f. L., ut sunt f. domicilia gallorum C., quod f. libenter homines id, quod volunt, credunt C., quīs paria esse f. placuit peccata H., quod decet, f. prodest, quod ei f. accidebat Suet., itinera noctibus f. faciebat Suet.; quod oppidum f. totius Ciliciae nobilissimum est Auct. b. Alx. nedvomno; z nikalnico = navadno ne, ne ravno, ne zlahka, redko(kdaj), malokdaj: ex victoria bellica non f. quemquam est invidia civium consecuta Ci., quod non f. ante autumnum Elaver vado transiri solet C., patrum haud quisquam in foro, in urbe rari erant L., nec f. seniores rei aderant L.
Opomba: Aus. meri fere.
-
fermē, adv. (iz *ferime, superl. k ferē); pojmovno se popolnoma krije s ferē, torej
1. približno, blizu, okoli (poseb. pri številih in časovnih podatkih): hoc factum est f. abhine biennium Pl., sex f. onerariae puppibus abstractae Carthaginem sunt L., quindecim f. milia passum L., duode quadragesimo f. anno, ex quo … L., ducenti f., mille f. Cu., tribus f. et viginti annis T.
2. skoraj, malone, malodane, nekako (pojme omejujoč ali izraze zožujoč): f. ut pueri Ter., tabula his f. litteris incisa L., in conspectum f. Asiae venire L., f. cuncti T., Graecia f. omnis, per idem f. tempus Iust.; z nikalnico ali nikalno besedo: nemo f. Pl., non (nec) f., nihil f. Ci., haud f. umquam, numero non f. impares L.
3. occ. navadno, skoraj vselej, malone zmeraj: ut f. evenit Ci., quod f. fit, ut … L., virgulta vepresque, quibus inculta f. vestiuntur L., varia est f. natura malorum Iuv., ut f. acerrima proximorum odia sunt T., barbari laetantes, ut f. ad nova imperia T.; z nikalnico = ne zlahka, redko: fidelem haud f. mulieri invenias virum Ter., quod moechi haud f. (facere) solent Pl.
-
lābilis -e (lābī) padajoč, (lahko) polzeč, zlahka drseč, spolzek: aqua naturā res labilis Arn., labilis et mobilis specus aquae Aug., limus Amm. spolzek, quaequam labilis qualitas Cael.; metaf.
1. minljiv: dulcedo Arn., vita Aug.
2. ki lahko ali rad zabrede kam, nagnjen k čemu, labilen: animae in vitia labiles Arn. Adv. lābiliter lahno tekoče: aqua l. fluxa Aug.
-
oleō -ēre -uī (nam. *odeō; prim. odor)
1. dišati, dehteti, vonjati: Pl., Plin., Iuv., Stat. idr., olentes menthae O., (sc. apium) olentia pascua V.; occ. smrdeti: Pl., Lucan., Mart., Icti. idr., olentis uxores mariti (= kozla) H.; metaf.: verba oblitterata et olentia T. zastarele. Skladi: dišati, vonjati po čem z abl.: Afr. ap. Non., nardo Pr., Arabo rore O., olentia sulphure stagna; še pogosteje z acc.: Ter., Varr., o. unguenta Pl., vina oluerunt Camenae H., pastillos Rufillus olet, Gorgonius hircum H., unguentum magis laudari, quod ceram quam quod crocum olere, videatur Ci., nihil o. Pl., Ci. ep.; z adj. in adv.: grave olens V. močno dišeč, suave olens V., Cat. prijetno dišeč, blagodišeč, bene o. O., Ci., male Pl.
2. metaf.
a) dišati po čem = razode(va)ti, ovajati, (po)kazati kaj: malitiam Ci., nihil peregrinum Ci., verba olent alumnum Q., Epicurus nihil (acc.) olet ex Academiā Ci. nič ne diši po Akademiji = Epikur ne pozna nič akadem(ij)skega duha.
b) dišati = da(ja)ti se čutiti (spozna(va)ti, zazna(va)ti), čutiti se, zlahka biti zazna(va)n, spozna(va)ti: olet homo quidam Pl. čutiti ga je, voham ga, aurum olet huic Pl. moj denar mu diši = čuti, da imam denar, illud non olet unde sit … ? Ci. ali temu ni lahko spoznati vzroka = ali to ne razodeva svojega vzroka?
Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: olunt Petr., olat Afr. fr. olant, olĕre Pl.
-
pūrgābilis -e (pūrgāre) ki ga (kar) je mogoče zlahka (o)čistiti, ki ga je mogoče zlahka olupiti, zlahka olupljiv: castanea Plin.
-
sagiō -īre (–) (–) (morda iz indoev. kor. *sāg-, *səg- iskati; prim. lat. sāgus, sāga, sagana, sagax, praesagīre, gr. ἡγέομαι vodim, (kasneje) mislim, menim, got. sōkjan = stvnem. suohhan = nem. suchen iskati) ostro vohati, imeti oster voh, (za)vohati, zlahka, vnaprej (za)čutiti, (za)slutiti, kakor zasledovalec, sleduh, krvoslednik zazna(va)ti, zlahka slediti (zasledovati, iti po sledi): sagire enim „sentire acute“ est: ex quo sagae annus, quia multa scire volunt, et sagaces dicti canes. Is igitur, qui ante sagit, quam res oblata est, dicitur praesagire, id est, futura ante sentire CI.
-
serrābilis -e (serrāre) ki ga je mogoče zlahka žagati, žagljiv: serrabilia (po novejših izdajah forabilia) ac sectilia, quae modice umida PLIN.
-
tolerābilis -e (tolerāre)
1. pass. ki se da (ki ga je moč) prenesti (prenašati), prenesljiv, znosen, vzdržljiv, sprejemljiv: dolor Ci., condicio servitutis Ci., tolerabilior senectus Ci., homo tolerabilis Ter., rex, orator Ci., poēta Sen. ph., tolerabilissima sententia Icti., tolerabile est Sen. rh. ali tolerabilius est z inf.: Ci. ep.
2. act. zlahka prenašajoč ali prestajajoč, trpežen: oves esse tolerabiles Col. da prebijejo zimo. Adv. tolerābiliter
a) (še) znosno, sprejemljivo: Cels., Col.
b) potrpežljivo: aliquid tolerabilius ferre ali pati Ci.
-
vidē-licet (iz *vidēr(e)licet; prim. īlicet, scīlicet) očitno je, zlahka razvidno je, samo po sebi umevno (samoumevno, razumljivo) je; v tem, prvotnem pomenu še z ACI: Gell. idr., videlicet parcum illum fuisse senem Pl., esse videlicet in terris primordia rerum Lucr.; pozneje zgolj trdilna členica (adv.) =
1. očitno, očividno, gotovo, seveda, vsekakor, kakopak, kajpada, brez dvoma, nedvomno, vedé: hic de nostris verbis errat videlicet Ter. tu gotovo napak razume moje besede, quae videlicet ille non ex agri consitura, sed ex doctrinae indiciis interpretabatur Ci., quod videlicet Democritum fugerat Ci., censuit ipsos in custodiis habendos, videlicet timens … S.; elipt. v odgovorih: quid timebant? Vim videlicet Ci.
2. (iron.) (samo) po sebi umevno (samoumevno, razumljivo), „anti da (ja)“, menda da (ja), kajpada, kakopak, vsekakor, gotovo, seveda: tuus videlicet, salutaris consulatus perniciosus meus Ci., homo videlicet timidus vocem consulis ferre non potuit Ci. (o Katilini).
3. (pojasnjujoč) namreč, in sicer, to je, (to) se pravi: venisse tempus iis, qui in timore fuissent (coniuratos videlicet dicebat) ulciscendi sui Ci., conscriptos, videlicet novum senatum, appellabant lectos L.
-
vincibilis -e (vincere)
1. pass. zlahka premagljiv (zmagljiv), zlahka dosegljiv, zlahka dobljiv: causa Ter. zlahka dobljiva.
2. act. lahko zmagujoč: argumenta Ap. prepričljivi.
-
violābilis -e (violāre) poškodljiv, ranljiv, občutljiv
a) = ki se lahko poškoduje ali razžali = zlahka užaljiv (razžaljiv), občutljiv za poškodbo ali (raz)žalitev: cor est violabile telis O.
b) = ki se sme poškodovati ali razžaliti = (raz)žalitev dopuščajoč: non violabile vestrum testor numen V. nepoškodljivo, nerazžaljivo, nullis violabilis armis turba Stat., natura Aug.
-
crēdulus 3 (crēdere)
1. act. lahkoveren, naiven, zaupljiv; abs.: Pr., Sen. tr., Q., T., stultus et credulus auditor Ci., qui nunc te fruitur credulus aureā H., cr. aures Cu., cr. convivia Iust.; pesn.: cr. piscis O. nič hudega sluteča (ker zaupa trnku), credula nec ravos timeant armenta leones H. ne sluteča nevarnosti, spes animi credula mutui H. lahkoverno upanje na vračano ljubezen; z dat. (kakor credere): Pr., Sil., me dicunt vatem, sed non sum credulus illis V. toda ne verjamem jim tako zlahka, carpe diem quam minime credula postero H. kaj malo zaupajoč naslednjemu, humillimo cuique credulus T.; z in in acc.: sed nos in vitium credula turba sumus O.; subst.: ut quidam nimis creduli suspicantur Ci.
2. pass. čemur se lahko verjame, verjeten: credulā famā inter gaudentes et incuriosos T. ker so … radi verjeli govorici.
-
digitulus -ī, m (demin. digitus)
1. prstek: Pl., Varr., Ci., Sen. ph., Ambr., uno digitulo alicui forem aperire Ter. z enim prstkom = prav zlahka; preg. tangat modo digitulo et ultro exibimus Hier. samo z mezincem da se nas dotakne.
2. krempeljc, krempeljček: quini digiti (na nogah papige) Ap.