Franja

strūctilis -e (struere)

1. spojen (staknjen, sestavljen) iz več kosov, (se)zidan: Icti. idr., canales, cloacae Vitr., gemellar Col.

2. za spajanje (spojitev, stikanje, staknitev, sestavo, sestavljanje ali zidanje) (upo)rabljen (služeč, rabeč) spojitven, sestavljalen, zidarski, (za)zidalen, stavben, gradben, stavbinski: caementum Mart., lapis Ulp. (Dig.).

strūctōrius 3 (strūctor) zidarski, (za)zidalen, stavben, gradben, stavbinski: operae Tert.

strūctūra -ae, f (struere)

1. redni stik, sklad, redna skladba, redna sestava, red, zgradba, celota, struktúra: ossa … structura quadam inter se connectuntur Cels., structura membranarum Plin., togae Macr.; metaf. o govoru (redni) sklad, (redna) sestava besed, stavkov, misli: verborum Ci., vocum Q., mei carminis O., nulli sensus tardā et inerti structurā T., compositionis structuraeque mollitia Fr.

2. occ.
a) zidanje, (za)zidava, pozidava, (iz)gradnja, zgradnja, gradba, graditev, stavbarjenje: reticulata Plin., silex globosus ad structuram infidelis Plin., in structura saxorum rudium Q., in structuris lapidum impolitorum Q., muros lapidum aedificat structurā vivorum Ambr.
b) (po)zidava, (iz)gradnja, zidarski (stavbni, gradbeni) slog: extrema parietum structura C., caementa … interlita luto structurae antiquae genere L.
c) meton. α) zidovje, zid: Vitr., Front., subterranea Plin. β) aerariae structurae rudne jame, rudniki, rudna nahajališča, rudokopi, rudokopnje: C.