Franja

cūnābula -ōrum, n (cūnae)

1. ležišče
a) otrók = zibel, zibelka: Pl., esse in cunabulis Ci., qui non in cunabilis, sed in campis consules sunt facti Ci. ne že v zibelki = ne po svojem rodu, a primis cunabulis Col. od zibeli, od otroštva, ipsa tibi blandos fundent cunabula flores V., cunabula sunt lectuli, in quibus infantes iacēre consueverunt Serv.
b) ptičev = gnezdo: cunabula in terra facere Plin. gnezditi; čebel = panj: (apes) sese in cunabula condent V.

2. pren.
a) rojstni kraj, dom, domovina, domači kraj, bivališče: gentis V., Iovis Pr.
b) zibel = prvi začetek, pričetek, izvor: quasi cunabula quaedam et elementa virtutis Val. Max., c. urbis Ap.

cūnae -ārum, f (iz *koinā; prim. gr. κοίτη ležišče, κεῖμαι ležim, lat. cīvis) ležišče

1. otrók = zibel, zibelka: in cunis dormire, vagire Ci., cunarum labor est angues superare mearum O. (o Herkulu) moje delo še v zibeli, primis cunis O. še dete v zibeli (v povojih), cunarum fueras motor mearum Mart. zibal si me bil.

2. pesn. ptičev = gnezdo: sub trabibus cunas tectaque parva facit (hirundo) O. — Sg. cūna -ae, f: Varr., Eccl.

cūnulae -ārum, f (demin. cūnae) zibelčica, zibelka: Prud.