Franja

mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

3. metaf.
a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

4. časovno
a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. — Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).

mātūtīnus 3 (Mātūta) jutranji, zgoden, zgodnji, ran (naspr. vespertinus, nocturnus): Col., Q., Vitr., Aur., Amm., tempora Ci., horae Plin., Suet., pruinae O., frigora H., sol Sen. ph. ali radii O., equi O. Avrorini, ales Pr. petelin, matutina harena O. jutranja borba z zvermi ali lov nanje v cirkusu, cliens Mart. ki prihaja zgodaj zjutraj, magister Mart. ki zarana uči, Iuppiter Mart. zjutraj pozdravljani, pater H. Jan, bog časa, ki so ga klicali ob svitu (ob začetku dela), Aeneas se matutinus agebat V. je bil zarana pokonci, matutinus (zarana) pectens capillos O.; pesn.: frons Mart. resno; subst. mātūtīnum -ī, n (sc. tempus) jutranji čas, jutro: hoc eius erat matutinum Sen. ph., ante matutinum Plin., pridie aut eodem matutino Q. ali z jutrom istega dne; pl. matutinis Plin. v jutranjih urah (naspr. meridie, occidente), omnibus matutinis Plin. vsako jutro, matutinis vespertinisque Plin. — Adv.

1. mātūtīnē zjutraj, zjutraj zgodaj, zarana: Prisc.

2. mātūtīnō zgodaj zjutraj: Vitr., Plin., Apul.

ōcior -ius (komp.), superl. ōcissimus 3 (poz. ni; prim. gr. ὠκύς)

1. naglejši, hitrejši, urnejši: Lucan., ocior cervis H., ocior ventis V., Romanorum cursus ad victorem etiam ocior fuit L., omnium venenorum ocissimum esse aconitum Plin. najhitreje delujoč; z inf.: quo nemo ocior conscendere antemnas O. — Klas. le adv. ōcius, superl. ōcissimē (ōcissumē) (poz. ōciter le: Ap.): V. idr., in morbum incidunt tardius et recreantur ocius Ci., ocius properare Ter., ocius facere Ci., serius ocius H. prej ali slej, dent ocius (= gr. ϑᾶσσον, ϑᾶττον) poenas O., quam ocissume ad provinciam accedere S. kar najhitreje; včasih brez komp. pomena = hitro, naglo, urno, brž, prècej, takoj, nemudoma, spotoma: Pl., Ter., C., Iuv., Suet. idr., e curru saltum dedit ocius V., imperio ocius parere V., nemon' oleum fert ocius (takoj)? H.; elipt.: ocius ad navem! Pers. nesite takoj na ladjo!

2. metaf. časovno hitrejši = ki se prej (najprej) (z)godi, prej (prezgodaj) nastopajoč, (pre)zgoden: pira ocissima Plin., senectus (sc. ficorum) ocissima Plin., angulus iste feret piper ettus ocius (prej) uvā H.

tempestīvus 3, adv. -ē (tempestās)

1. pravočasen, ob pravem času nastopajoč (pojavljajoč se), (času, okoliščinam) primeren (ustrezen), prikladen, ugoden, priličen: etesiae Ci., imbres Iust., tempora, oratio L., ludus H., dies Plin., tempestiva (naspr. immatura) caesura (sc. arborum) Plin., veniet narratibus hora tempestiva meis O., bene et tempestive arare Ca., tempestive florere Varr., tempestive sepulti, ante diem poenae quod periere meae O., tempestive demetere fructus Ci., tempestive caedi Ci. (o drevesih), tempestivius (prikladneje) … comissabere H., num parum tempestivus interveni? T. (Dial.) ob nepravem času = neprilično; z ad: nondum tempestivo ad navigandum mari Ci., multa mihi ad mortem tempestiva fuerunt Ci. primerne priložnosti; tempestivum est z inf.: Pl., Col., Plin.; enalaga: tempestivam silvis evertere pinum V.

2. occ.
a) zgoden, zgodnji, ran: convivium Ci., T. ki se zgodaj začne = razkošen, convivia tempestiviora Ps.-Q.
b) ugoden, goden, zrel: ocimum Ca., fructus Ci., pinus V., sementes tempestiviores Gell., virgo Gell. dorasla; z dat.: puella tempestiva viro H. (tudi brez dat.) godna za možitev (starejše možata), tempestivus (sc. heros) erat caelo O.

prae-mātūrus 3 (prae in mātūrus)

1. zelo ran, zelo zgoden, zgodnji: fructus cucumeris Col.

2. preran, prezgodnji, predčasen, nepravočasen, prehiter, prenagel: exitus, hiems T., mors Plin., denuntiatio Plancus in Ci. ep., praematurum existimatur (z ACI pr. pass.) Plin.; adv. -ē: praemature vitā careo Pl., appetis dominatum demens praemature praecocem Afr. fr., Afr. ap. Gell. et Macr., praematurius agi Dig.