Franja

dēstitūtiō -ōnis, f (dēstituere)

1. nezvesto zapuščanje: Suet., Ambr.

2. varanje, prevara: Ci.

relictiō -ōnis, f (relinquere)

1. puščanje (naspr. ablatio): praeputii Iulianus ap. Aug.

2. zapuščanje: relictio argenti vivi Vitr. ločitev od živega srebra; occ. (v negativnem pomenu) zapuščanje, zapustitev, puščanje na cedilu: rei publicae Ci., illa relictio proditioque consulis sui Ci.

dēpositiō -ōnis, f (dēpōnere)

1. položitev česa v hrambo; abs.: Dig.; z objektnim gen.: pecuniae Veg., Dig.

2. podiranje: aedificii Ulp. (Dig.).

3. pren.
a) odložitev: carnis sordium Aug.
b) d. dignitatis ponižanje: Ulp. (Dig.).
c) d. testium izpoved prič: Cod. I.
č) ret. in gram. α) premor (ob koncu sestavja): Q. (XI, 3, 46). β) znižanje (ϑέσις): M.
d) zapuščanje sveta, smrt: Cassian.