Franja

spernō -ere, sprēvī, sprētum (indoev. kor. *sp(h)er z nogo odpahniti (odpahovati), brcniti (brcati), cepetati, utripati; prim. skr. sphuráti odpahuje z nogo, brca, trese se, utriplje, sphúraḥ tresoč se, lat. asper (< *ap(o)-sp_eros) = skr. apa-sphúr- odpahujoč, gr. σπαίρω (< *σπαρi̯ω) ἀσπαίρω, ἀσπαρίζω trzam, cepetam, σφῦρα kladivo, σφαῖρα krogla, obla, žoga, σφυρόν gleženj, lit. spiriù, spìrti = let. spert z nogo pehati, brcati, stvnem. firspirnit zade(va)ti ob kaj, stvnem. spornōn = nem. spornen s peto udariti, spodbosti, stvnem. sporo = nem. Sporn ostroga, stvnem. spirnan zade(va)ti ob kaj)

1. ločiti (ločevati), izločiti (izločati, izločevati), odločiti (odločevati), oddaljiti (oddaljevati), odstraniti (odstranjevati): ius atque aequum se a malis spernit procul Enn. ap. Non., nunc spes, opes auxiliaque a me segregant spernuntque se Pl., ille illas spernit, segregat a se omnis extra te unam Pl.

2. metaf. odkloniti (odklanjati), braniti se koga, česa, zavreči, zavrniti (zavračati), zametati (zametavati, zametovati), zaničevati, prezreti (prezirati), omalovaževati, odvrniti (odvračati) se od koga, česa, odreči (odrekati) se koga, česa, prezirljivo (zaničljivo, posmehljivo) se izraziti (izražati) o kom, posmehovati se, posmihati se, posmihavati se, komu, čemu, zasmehovati koga: Col., Plin. iun. idr., ne … eius elegantia meam extemplo speciem spernat Pl., ob haec facta abs te spernor Ter., spernitur orator, miles amatur Enn., spernere Ennii Medeam, veritatem Ci., sperni ab iis veteres amicitias Ci., spernere deos, tumultūs L., saxis spretis L. ki se jih niso bali, spretum imperium L., haudquaquam spernendus auctor L. = zaupanja (upoštevanja) vreden, verodostojen, haud spernendus exercitus L., hostium … paucitatem spernere Cu. zasmehovati, munera nec sperno V., spernere dulces amores, aurum, voluptates H., sperne cibum vilem H., spernere consilium, numina divûm O., ut iumenta hordeum spernant Plin.; pesn. z inf.: deferri spernit O. noče, nec partem solido demere de die spernit H. in rad jemlje; z gen. (po vzoru gr.): neque spernendus morum T. in ne zaničevanja vreden glede na značaj, in v nravstvenem oziru ne na slabem glasu, spernens dotis Ap. — Pt. pf. sprētus 3
a) zaničevan, preziran: Ci., L.
b) zaničevanja (prezira, preziranja) vreden, zaničljiv, zanemarljiv: Euanthes inter auctores Graeciae non spretus Plin.; z gen.: Parthenope non spreta vigoris (glede na srčnost) Sil.

Opomba: Sinkop. pf.: sprērunt: Prud.; soobl. po 1. konjugaciji: spernabant It.

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

flō -āre -āvī -ātum (prim. lat. flēmina, folium, follis, gr. φληδάω blebetam, φληναφός blebet, kot adj. blebetav, stvnem. blāen, blāsan, ang. blow)

I. intr.

1. (o vetru) pihati, puhati, veti: Ci. ep., O., Auct. b. Alx., Plin., Sen. rh., Q. idr. qui (corus ventus) … in his locis flare consuevit C., auster, qui per biduum flaverat, in Africum se vertit C., contra fluvium flantes (etesiae) Lucr.; pren.: dum flavit velis aura secunda meis O. je napenjal moja jadra.

2. (o osebah) z usti, z mehom pihati, razpih(ov)ati, podpih(ov)ati: simul flare sorbereque haud factu facile est (preg. o čem nemogočem) Pl. scintillam … folle fabrili … flando accenderunt L.; pesn. (o piščali): tibia flabit O. bo zapiskala, zadonela. —

II. trans.

1.
a) vzpihati, razpihati, dvigniti: pulvis vento flatus Auct. b. Afr.
b) iz ust pihati, izpuhati: anima, quae flatur Varr. ki prihaja iz ust, ore foras acrem fl. de corpore flammam Lucr. (o Himeri).
c) piskati na kako glasbilo: tibia flatur O.; pesn. (o pesniku junaških pesmi): praeconia classica cornu fl. Pr. (?) ali Pieria proelia fl. tubā Mart. trobiti na … ; metaf.: magna semper flandi tumor Q. naduto visokorečje, has ille inanes glorias cum flaret Gell. ko se je s to prazno (puhlo) samohvalo neprestano ustil; pesn.: rosas fl. Prud. tako rekoč odpihavati = zametati.

2. kovine s pihali topiti, kovine ali denar iz kovin ulivati, kovati: aes antiquissimum, quod est flatum, pecore est notatum Varr., argentum flatum signatumque L. ulito in skovano; s prolept. obj.: fl. nummum argenteum Varr. fr., ratio flandae aut conflandae pecuniae Ci., fl. nummos Ulp. (Dig.); podobno: Phrygius lapis … flatur follibus donec rufescat Plin. s pihali razpihujejo, dokler ne postane rdeč.