Franja

inter-spīrātiō -ōnis, f (inter-spīrāre) vmesno dihanje, odmor za oddih(anje): Ci., mustum a balneis raptim et sine interspiratione (na dušek) potum necat Plin.

morātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. morārī)

1. obotavljivec, omahovalec (oseba), poseb. zaostajalec, zapoznelec, zamudnik, mudljivec, upehanec: Persarum moratores Cu., L. idr.

2. zavlačevalec, odlašalec, mudilec, zadrževalec: publici commodi L.; occ. zavlačevalec = zasilna zamenjava, zakoten odvetnik, ki nastopa pred sodiščem le, da z raznovrstnimi zvijačami pridobi glavnemu tožniku čas za oddih in zbiranje misli: ille grex moratorum Ci.