Franja

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

cadus -ī, m (gr. κάδος iz hebr. kad, prim. sl. kad -i, f) prsten vrč stožčaste oblike, poseb. za vino: Pl., vina cadis onerarat Acestes V., cadi fragiles O.; met. vino: H., Tib. Kot posoda za olje, sočivje, smokve idr.: Plin., za med, denar: Mart., za pepel umrlih = pepelnik, žara: ossa lecta cado V., kot lonec za cvetice: Plin., kot posoda za rabo pri žrtvovanju: cadus ligneus Aur., kot votla mera za tekočine = 12 kongijev ali 72 sekstarijev: Luc. fr., Varr. fr. (oba z gen. pl. cadûm), Vulg.

cantharus -ī, m (gr. κάνϑαρος)

1. velika posoda za pijače z ročajema po višini, ročka, vrč, dukelj: Val. Max., Iuv., Macr., Arn., cantharis bibere Pl., pendebat cantharus ansā V., vile potabis modicis Sabinum cantharis H.; od tod vrču podoben nastavek pri vodovodni cevi, izlivalec, lijak: Paul. (Dig.).

2. dukelj, neko plovilo: Macr.

3. dukelj, morska riba: O., Col., Plin.

4. črna maroga pod jezikom egipt. bika Apisa: Plin.

guttus (gūtus) -ī, m (gutta) vrč z ozkim vratom, iz katerega je tekočina le kapljala, ročka, konva, poseb. za olje, s katerim so se mazilili po kopeli: GELL., plena componit linter guto IUV., nec opposito pavidus tegit inguina guto IUV.; tudi vinski vrč ubožnejših ljudi pri obedu, poseb. pa pri daritvah (libationes); iz njega so kapali vino na darilno skledico (patera): VARR. cum patera guttus H., guttus faginus PLIN.

hirnea¹ -ae, f vrč: Pl. ali globoka skleda kot posoda za peko: Ca.

hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
a) otok v Jadranskem morju: Mel.
b) Menandrova komedija: Q.

īnfūsōrium -iī, n (īnfundere) vrč: Vulg.

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lēcythus -ī, m (gr. λήκυϑος) vrč, zlasti vrč za olje: Vulg.

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

scyphus -ī, m (tuj. σκύφος) čaša z ročajem, kozarec, kupa, bokal, vrč: PL., VARR. AP. GELL., V., TIB., PETR., MART., VAL. FL. idr., aureus T., poscit scyphos CI., inter scyphos CI. EP. pri vinu, capaciores affer huc, puer, scyphos H.; occ. čaša strupa: vadit ... in eundem ... scyphum Socrates CI.

situla -ae, f (prim. sīnum)

1. vedro, vedrica, vedrce za zajemanje vode, situla: Plin., Char., Serv., si situlam [iam] cepero, numquam edepol tu mihi divini [quicquam] creduis post hunc diem Pl., Paul. (Dig.). — Soobl. situlus -ī, m: Paul., P. F. idr., aquarius Ca., ut ait Lucilius, cui nihildum situlus et sacculus abstulerit Ci., habens situlos pendentes aereos congiales Vitr., ita versatio rotae catenam in axem involvendo efferet situlos in summum Vitr.

2.
a) žrebovnica = žara (vrč) za glasovanje: adsunt quae imperavisti omnia: uxor, sortes, situla atque egomet Pl.
b) vrč(ek) za vino: situlas duas mero duxit Vop.

suffūsōrium -iī, n (suffundere) posoda za nalivanje ali vlivanje, nalivalo, vlivalnica, vrč(ek), ročka: Hier., Vulg.

urceus -ī, m (prim. sl. vrč, lat. urna) vrč: Pl., Ca., Col., Plin., Mart., Vitr., Icti., amphora coepit institui; currente rotā cur urceus exit? H.

urna -ae, f (iz *urc-nā: urceus)

1. posoda, vedro, vrč za vodo: Pl., Pr., Sen. tr., Val. Fl., Iuv. idr., fictilis O., stetit urna (sc. Danaidum) paulum sicca H.; umetniki in pesniki dodajo to posodo Vodnarju (ozvezdju) in rečnim bogovom: Sen. tr., Sil. idr., obliquā subsedit aquarius urnā O., amnem fundens pater Inachus urnā V.

2. lonec: si urnam argenti fors mihi monstret H. lonec, poln denarja; occ.
a) žara, úrna, starejše pepelnják, pepélnik: Lucan., Sen. tr., Suet. idr., ossa referantur in urnā O., urnā Aeneae nutrix condita marmoreā O.
b) úrna = posoda za žrebanje, žrebnik, žrebovnica: Val. Fl., Val. Max., Sen. rh., Sen. tr., Suet. idr., (v popolni obl.) urna sortium Amm., educit ex urnā tres (sc. iudices) Ci., nomina in urnam conicere L., Plin. iun., stat ductis sortibus urna V., urnam movere V.; za čarodelske namene: cecinit mihi divinā motā anus urnā H.; meton.: urnam postulabat T. volitve z žrebom; metaf. urna usode, žrebovnica usode, usodni žrebnik, ki so ga pripisovali podzemeljskim sodnikom: Sen. tr., Stat. idr., quaesitor Minos urnam movet V., omnium versatur urnā serius ocius sors (smrtni žreb) exitura H., omne capax movet urnā nomen H.

3. kot tekočinska mera = úrna, vrč, lonec = pol amfore = štirje kongiji (congii) = 24 sekstarijev: Ca., H., Plin., Col., Pers.; od tod nasploh mera: Iuv., urna quinquagenaria Ca. ki vsebuje 50 sekstarijev.

aquālis -e (aqua) vôden, vodén: velum (sc. ventorum) Varr., nubes Varr. ap. Non., poena Sid. kazen z utopitvijo; od tod subst. aquālis -is, abl. -ī, m f (sc. urceus ali hama) vrč za vodo, vedro: Ca. ap. Fest., Pl., Luc. ap. Char., Varr., Hyg. — Soobl. aquāle -is, n: Plin. ap. Char.

aquālium -iī, n (aqua) vrč za vodo: Plin. ap. Char.

aquārius 3 (aqua) vôden, za vodo: Gell., Amm., urceus Ca., vas Varr., Icti., rota Ca., Lamp., cotes Plin., provincia Ci. nadzorstvo nad vodovodi (ki je spadalo v področje kvestorja v Ostiji). Subst.

1. aquārius -iī, m
a) vod(n)ar, vodonosec, α) ki je v Rimu nosil vodo v hiše in obenem posloval tudi kot zvodnik: Iuv. β) pri Judih eden izmed sužnjev v templju, ki je nosil vodo, potrebno pri bogoslužju: Hier.;
b) cevar, vodovodar, vzdrževalec vodovodnih cevi, eden izmed javnih slug (apparitores), ki so morali kot nižji edilovi uradniki, pozneje uradniki nadzornika vodovodov (curator aquarum), skrbeti za snažnost vodovodov in primerno razdelitev vode po cestah in hišah, pri čemer pa niso vselej pošteno ravnali: Caelius in Ci. ep., Front., Cod. I.;
c) Aquārius -iī, m ozvezdje Vodnar, Vodolij (Ὑδροχόος): Varr., Ci. (Arat.), O., Plin., Hyg.; sonce stopi v znamenje Vodnarja sredi januarja, od tod: inversum contristat Aquarius annum H. začetek deževja (v Italiji).

2. aquārium -iī, n
a) napajališče: Ca.
b) vrč za vodo: Plin. ap. Char.

capsacēs -ae, m (gr. καψάκης) vrč za olje: Hier., Aug.

crātēr -ēris, acc. sg. -ēra, acc. pl. -ēras, m (dor. κρατήρ) večinoma pesn., v prozi le pren.

1. mešalnik, mešalni vrč, v katerem so vino mešali z vodo: crateribus olli ex auratis hauserunt Enn. fr., craterăs magnos statuunt V., vertunt craterăs aënos V., ingentem manibus tollit cratera duabus O., crater antistitis auro libatum fundens in tua sacra merum Pr., mittere … urnae cratera capacem Iuv.; occ.
a) oljenica ali oljénka = vrč za olje: fuso crateres olivo V., craterasque duos statuam tibi pinguis olivi V., cum lucerna corneoque cratere Mart.
b) jarin, vodnjak: Plin. iun.

2. pren.
a) α) vulkansko žrelo, prepad, krater: Plin., tellus … pronos currus medio cratere recepit O. β) žrelo (zijalo) ognjenikov: Ap., in summo sunt vertice enim crateres Lucr., crater eius (montis Aetnae) patet ambitu stadia viginti Plin. γ) Crātēr Krater, žrelast zaliv pri Bajah in Neaplju: Ci. ep.
b) Crātēr ozvezdje Čaša: Vitr. (z acc. Crātērem), Col., Serv., Anguis, Avis, Crater sidera iuncta micant O. — Lat. soobl. (v prozi rabljena skoraj redno) crātēra (tudi v pisavi crētērra: Non., P. F., iz jon. κρητήρ) -ae, f

1. mešalnik, mešalni vrč: Varr. ap. Non., Ap., craterās ex aere pulcherrimas … ex omnibus aedibus sacris abstulit Syracusis Ci., crateram auream fieri placuit L., crateramque auream donum Apollini Delphos legati qui ferrent … missi L., gravis veteri craterae limus adhaesit H., nec desunt Veneris sodali vina craterae H., Herculi Tyrio ex auro crateram … dicavit Cu., liminibus aedium crateras vino repletas … disponi (iubet) Cu.; occ. lijak, vedrce: Naev. ap. Non.

2. pren. ozvezdje Čaša: in medioque sinu fulgens Cratera relucet Ci. (Arat. in De nat. deor. II, 114).