Franja

mōri-gerus 3 (mōs in gerere) ugodljiv, ustrežljiv, uslužen, poslušen, pokoren, ubogljiv, poseb. v obscenem pomenu; abs.: Naev. fr., Afr. fr., Pl., Ap., morigeris modis Lucr.; z dat.: patri Pl.; s praep.: tibi morigera fuit in rebus omnibus Ter., natura morigera ad fruges augendas Lucr., emasculatoribus suis ad omnia infanda morigerus Ap., imago ad omnem nutum hominis sui morigera Ap.

ob-audiō -īre -iī (ob in audīre) poslušen, pokoren, ubogljiv biti; abs.: Adam non obaudiit Tert., alicui Ap.; adj. pt. pr. obaudiēns -entis poslušen, pokoren, ubogljiv: quid obaudientius esse potest, quam ut … Ambr.

ob-oediō (obēdio, stlat. oboidiō) -īre -īvī -ītum (ob in audīre)

1. poslušati koga, ravnati po nasvetu koga, marati za besedo koga: quibus rex maxime oboedit, eas habet inimicissimos H.

2. poslušati = poslušen, pokoren biti, ubogati, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, podrediti (podrejati) se, vdajati se v kaj, ustreči (ustrezati) komu, čemu: Suet., Amm. idr., legi H., obtemperare oboedireque magistratibus Ci., paucis centurionibus in modum servorum T., haec omnia Ap. v vsem tem; pass. (impers.): oboeditum est dictatori L.; metaf.: pecora ventri oboedientia S., ramus oleae quam maxime sequax et oboediturus Plin. vdajajoča se in voljna (gibčna). — Od tod adj. pt. pr. oboediēns -entis, adv. oboedienter poslušen, pokoren, ubogljiv, voljan, ràd: Pl., Aur. idr., nulli est naturae oboediens aut subiectus deus Ci., imperiis vivorum nemo oboedientior fuit me uno L., dicto audiens et oboediens L., imperiis oboedientissimus miles L., oboedienter imperata facere Cu., L., nihil oboedientius fecerunt quam ut muros diruerent L., oboedientissime paruit Aug., ut ad nova consilia gentem quoque suam oboedientem haberet L.; abs.: cetera omnia secunda et oboedientia sunt S. je ugodno (sc. položaj itd.) in pokorno (sc. dežele in narodi); subst. oboediēns -entis, m podanik, podrejenec (naspr. dominus et imperans): Ci., L., Amm.; metaf.: oboedientissima quocumque in opere fraxinus Plin. zelo voljna, gibčna.

Opomba: Star. fut. oboedibo: Afr. ap. Non.

pāreō -ēre -uī -itūrus (prim. gr. πεπαρεῖν (po)kazati)

1. prikaz(ov)ati se, (po)kazati se, javiti (javljati) se, pojaviti (pojavljati) se, viden (očiten) biti: Q., Stat., ad portum paruit Hermogenes Mart., immolanti iocinera replicata paruerunt Suet.; metaf. (po)kazati se, prikaz(ov)ati se, razode(va)ti se, očiten posta(ja)ti, jasen biti (poseb. z ACI): Suet., Icti., Asilas, cui pecudum fibrae, caeli cui sidera parent V. so znane; v klas. lat. le impers. kot jur. formula = očitno, razvidno, jasno, dokazano, dognano biti: Petr., Icti., a quo (sc. factum sit), paret Ci., si paret eam se et sua Veneris esse dixisse Ci.

2. occ. (= appārēre 2.) biti pomočnik, biti v službi rimskega oblastnika, biti na razpolago rimskemu oblastniku: magistratibus in provinciam euntibus Gell.

3. metaf. na povelje koga prikaz(ov)ati se = pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen biti komu, služiti komu, poslušati koga, ubogati koga (naspr. imperare); abs.: numquam ingenium idem ad res diversissimas, parendum atque imperandum, habilius fuit L., non parere N., Icti. nepokoren, neposlušen, neubogljiv biti; z dat.: Plin., imperio C., N., legibus Ci., ducibus L., parere et dicto audientem esse Ci., Caesari parent (sc. Larissaei) C. so podložni, virtuti omnia parent S., divina humanaque pulchris divitiis parent H., gestus animo cum voce paret simul Q.; tudi: equi parent lupatis V., parerent arva colono V.; pass. impers.: legato a centurionibus parebatur T. (v sl. act.), dicto paretur L., cum bene imperanti bene pareretur Sen. ph.; s splošnim acc.: quaedam (v nekaterih primerih) esse parendum Gell.; z in ali ad omnia v vsem: Sen. ph., Vell.; occ. ugoditi (ugajati), vda(ja)ti se, ravnati se po čem, živeti po čem, pustiti se voditi komu: irae plus quam utilitati communi p. N., naturae N., promissis O. izpolniti, auctoritati senatūs, cupiditatibus, necessitati, utilitati, terminis Ci., usuris, solutioni pozni Icti. plač(ev)ati. Od tod adj. pt. pr. pārēns -entis pokoren, poslušen, podložen, podvržen, podrejen, ubogljiv: parentiores exercitus Ci. ki se bolj drži strogega reda, bolj strahovana vojska, lucra petituras freta per parentia ventis ducunt instabiles sidera certa rates Tib.; subst. pārēntes -ium, m podložniki, podaniki: S., Vell., male parentes Sen. ph. nepokorni podložniki.

sequāx -ācis (sequī)

1. lahko ali hitro sledeč, preganjajoč: equus O., Latio (Latinis) dant terga sequaci V. bežijo pred preganjajočimi jih Latinci, caprae sequaces V. ki rade zasledujejo, ki rade glodajo (sc. mlado trtno listje), Medeae probra sequacis PR., ense sequaci VAL. FL., perlegere oculis sequacibus auras STAT., sequaces undae V. podeči se valovi, prerivanje valov, flammae V. preganjajoči, spremljajoči, fumi V. zlahka povsod vdirajoč, (zlahka) razširjajoč se (po drugih: čebele preganjajoč), hederae PERS. ki se rad razširja (razprostira); pren.: mores ali curae LUCR. človeka povsod (vselej) spremljajoče; kot subst. m (z gen.) slednik, pristaš, privrženec, pripadnik: Meletii sequaces CASS., sequaces eorum CASS. Adv. sequāciter posledično, torej, zato, zatorej, zategadelj, konsekventno, dosledno: ECCL.

2. metaf.
a) prožen, gibčen, gibek, upogljiv, voljan (voljen), popustljiv, židek, od tod lahko obdelovalen: lentitia (sc. virgarum salicis) PLIN., materia sequacior PLIN.; o osebah: atque, ut ita dicam, sequaces sumus PLIN. IUN.
b) pren. ubogljiv, poslušen, poslušljiv, naučljiv, priučljiv: sensus AUS.