Franja

cōnfōrmātiō -ōnis, f (cōnfōrmāre)

I. primerno oblikovanje, izobrazba, tvorba, tvor, lik, oblika: Veg., quae conformatio lineamentorum humanā est pulchrior? Ci., c. et figura totius oris et corporis Ci., c. membrorum, animi et corpore Ci., theatri Vitr. —

II. pren.

1. sestava, skladanje, sklad; z objektnim gen.: verborum Ci. pravšnja razporeditev besed, vocis Ci. pravilno naglaševanje; s subjektnim gen.: ratio quaedam conformatioque doctrinae Ci. urejena izobrazba.

2. occ.
a) fil. c. animi predstava, misel, pojem: Ci.; enako tudi samo conformatio: conformatio, quam nationem voco Ci.
b) ret. α) (z dopolnilom v gen. = sententiarum, verborum, orationis) govorna podoba: conformationes sententiarum Ci. ali verborum ac sententiarum Q., c. orationis Q.; brez dopolnila: figura, sicut nomine ipso patet, conformatio quaedam a communi et primum se offerente ratione Q. β) = prozopopeja: Corn., Prisc.

fabricātiō -ōnis, f (fabricārī)

I. act. = izdelovanje, grajenje: Tert., Aug., aedificiorum Vitr.

— II. meton. pass.

1. način izdelovanja, tvorba, ustroj, sestav: hominis Ci.

2. umetni obrat: Vitr.; od tod tudi umetniška sprememba: ne illa quidem traductio in verbo quandam fabricationem habet Ci.

3. izdelek: Aug.

fictūra -ae, f (fingere)

1. tvorba, ustvarjanje, povzročanje: fortunae Pl.; poseb. besedotvorje: Gell.

2. izmislek: satis placet fictura Pl.

fīgmen -inis, n (fingere) oblikovanje, tvorba, tvorjenje: Prud.

fīgmentum -ī, n (fingere)

1. tvorba, tvorjenje: verborum Gell.

2. podoba: f. animalis Gell., animae Prud., f. deae Amm., f. aureum capitis arietini Amm.

3. podoba, izmislek: somniorum Ap., poëtarum Lact., figmenta habitūs tragici Amm.

figūrātiō -ōnis, f (figūrāre)

I.

1. tvorba, upodobitev, podoba, zunanjost, vnanjost: Hyg., Plin., naturalis f, f. eius (corporis) Vitr., humani corporis Aug., Apollinis Ap.

2. occ.
a) slovnična tvorba: nominum Arn.; meton. besedna oblika: Gell.
b) kot ret. t. t α) podoba, figura: his figurationibus uti, quas Graeci schemata vocant Fr. β) = figūrālitās: Lact. —

II. metaf. domislek, zamisel: spei Ps.-Q.; v pl.: Arn. o vanae figurationes! Ps.-Q.

fōrmāmentum -ī, n (fōrmāre) oblikovanje, upodobitev, tvorba, konkr. podoba: Lucr., Arn.

fōrmātiō -ōnis, f (fōrmāre) oblikovanje, tvorba, obris, upodobitev: fori Vitr., formationes columnarum, aedium sacrarum Vitr.; metaf.: f. morum Sen. ph., Min., M., Sid.

fōrmātūra -ae, f (fōrmāre) oblikovanje, tvorba, izobrazba: Lucr., Arn.

formitās -ātis, f (fōrma) oblikovanje, tvorba: Isid.

officīna -ae, f (iz *opi-ficīna; prim. opifex)

1. delavnica, izdelovalnica, tovarna; s subjektnim gen.: Cyclopum H., textorum, fabrorum Sen. ph.; z objektnim gen.: L., Plin., Suet., Hier. idr., armorum N., C., Ci.; occ. o. cohortālis, pa tudi samo officina kokošji dvor, kokošnjak, kjer kokoši ležejo jajca in valijo: Col.; pren. delavnica, „vzrejališče“, dom, vir, središče ipd.: Pl., pulmo spirandi officina Plin., Isocratis domus quasi ludus quidam et officina dicendi Ci., philosophi … quasi officinas instruxerunt sapientiae Ci., o. nequitiae, eloquentiae, rhetoris Ci., corruptelarum L., falsi testes, falsa signa testimoniaque et indicia ex eādem officinā exibant L.

2. izdelovanje, izdelava, tvorba, oblikovanje: in magnis corporibus … facilis officina sequaci materiā fuit Plin.

plasma -atis, n (gr. πλάσμα)

I. tvorba, tvar(ina), snov

1. stvar, stvor: Cypr., emancipator servientis plasmatis Prud.

2. izmislek, umislek, izmišljotina, domislek, domislica: si qua fides falsis umquam est adhibenda poetis nec plasma semper adlinunt Aus., ambo loqui faciles, ambo omnia carmina docti, callentes mython plasmata et historiam Aus., plerique Helenam iuxta Homericum plasma ad Troiam deportatam fuisse existimaverunt Aus., immiscuit Musas deosque, disciplinas cyclicas garrire agresti cruda finxit plasmate M. —

II. spreminjanje glasu, (afektirana) modulacija glasu: non tamen in canticum dissoluta (sc. lectio) nec plasmate Q., liquido quum plasmate guttur mobile collueris Pers., quoniam plasmate legi voluit (sc. Aeneis) Prob.

plasmātiō -ōnis, f (plasmāre) tvorjenje, tvoritev, tvorba, oblikovanje, upodabljanje, (u)stvarjanje: Hier., Ambr.

vesīca, po dobrih rokopisih tudi vensīca ali vessīca -ae, f (sor. s skr. vastiḥ sečnik, sečni mehur, vaniṣṭhúḥ danka, lat. venter [iz *u̯end-tr-,*u̯en-tr- ali *u̯n̥d-ri-, *u̯end-ri-], stvnem. wan(a)st, wenist = nem. Wanst vamp)

I.

1. sečnik, sečni mehur: Cels., Sen. ph., Plin., Hier. idr., nolo in vesicam quod eat, in ventrem volo Pl., vesicae morbi Ci., exonerare vesicam Petr. puščati vodo, urinirati, mokriti, olajšati se, scati.

2. posušen (in napihnjen) mehur: Sen. ph. idr., ceu spiritus oris vesicam tendere solet O., displosa sonat quantum vesica H.; rabljen v razne namene:
a) v zdravilstvu: inflatis vesicis bubulis locum pulsare Cels.
b) kot mošnja (za denar): Varr.
c) kot čepica za lase: Mart.
d) kot svetilka: Mart.
e) kot zaščitna maska v tovarnah za pridobivanje cinobra (živosrebrove svetlice): laxa vesica Plin.

3. metaf. = žensko spolovilo: Iuv. —

II.

1. kot bula ali (novo)tvorba
a) maščobni mehurček na zgornji trepalnici: Col.
b) vročinski mehurček na koži, izpuščaj, prišč: Plin.

2. pren. nadutost, nabreklost, pompoznost, bombastičnost govora: a nostris procul est omnis vesica libellis Mart.

assimulātiō (adsimulātiō) in assimilātiō (adsimilātiō) -ōnis, f (as-, adsimulāre, as-, adsimilāre) „prilikovanje“, od tod

1. podobna tvorba: mulierum paucis prodigiosa adsimilatio Plin.

2. prispodobitev (prispodabljanje) kake reči drugi: dolosa Cod. Th.

3.
a) enačenje, izenačitev, tekmovanje: vanus adsimulatione T.
b) ret. govornikovo hlinjeno pristajanje na mnenje poslušalcev, hlimba: exornatio... tractabitur... adsimulatione Corn.

cōnfigūrātiō -ōnis, f (cōnfigūrāre) podobna tvorba, posnemanje, posnetek: Tert.

crassitūdō -inis, f (crassus)

1. debelost, debelina, gostota: aëris Ci., libramentum, in quo nulla omnino crassitudo sit Ci., patebat parietum crassitudo pedes quinque C. stene so merile pet čevljev v debelino, so bile pet čevljev debele, transtra … confixa clavis ferreis digiti pollicis crassitudine C. s palec debelimi železnimi žeblji, teretes stipites fĕminĭs crassitudine C., fornices non ad eandem crassitudinem structos esse, spiculum crassitudine digiti L.

2. met. debelina = debela tvorba (masa): uti crassitudo fiat quasi emplastrum Ca., tunc terere oportet et crassitudinem inlinere cuicumque dolori Plin.

escharōsis -is, acc. -in, f (gr. ἐσχάρωσις) tvorba garij, krast: Cael.

fabrica -ae, f (faber)

I.

1. (sc. ars) umetnost, rokodelstvo, ki ga opravlja kak faber, poseb. gradbeništvo, stavbarstvo: fabrica aeraria, ferrea Pl., pictura et fabrica ceteraeque artes Ci., ars fabrica Paul. (Dig.) tesarstvo.

2. pren. (kakor τέχνη) umetni obrat, kovarstvo: Amm., fabricam apparare Pl., fingere aliquam fabricam Ter.

— II. izvrševanje kake umetnosti, ukvarjanje z njo

1. splošno: fabrica aerariae artis Iust.; poseb. praktično izvrševanje stavbarstva, praksa (naspr. teoretično stavbarstvo, teorija): Vitr. (1, 1).

2. meton. način obdelovanja = umetno obdelovanje, umetelnost, spretnost: fabrica aeris et ferri Ci., materia quid iuvaret, nisi consectionis eius fabricam haberemus Ci. ko bi je ne znali obdelovati, fanum sollerti fabricā structum Ap.

3. pren.
a) umetna tvorba, umetni sestav (ustroj): Lact., fabrica membrorum Ci.
b) stvar = človek: Prud.

— III. delavnica: P. Veg., exadversum est fabrica Ter., qui (Volcanus) Lemni fabricae fertur praefuisse Ci.

mēchanisma -atis, n (gr. tuj.) = gr. μηχάνημα (gl. mēchanēma) umetnija, umetelna tvorba, trik: Cass.