Franja

viēscō -ere (sor. z lit. výstu venem, výtinu povzročim, da kaj vene, stvnem. wësanēn zveneti, posušiti se, nem. verwesen, verwittern; prim. tudi lat. vīrus) (s)tuliti se, zvi(ja)ti se, (z)grbančiti se, nagrbančiti se, (o)veneti, zveneti, skrčiti se: viescentem ficum a rore defenderet Col.; od tod adj. pt. pf. viētus 3 stuljen, zvit, zgrbančen, ovenel, vel: esse aliquid … in arborum bacis … quasi vietum et caducum Ci., caput (sc. liliorum) O., ficus Col.; metaf.: hic est vietus (beri dvozložno: vjetus) … senex Ter., cor Ci., qui sudor vietis (beri dvozložno: vjetis) … membris crescit H., vestis Lucr. preperela obleka, prava pajčevina.