Franja

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

textūra -ae, f (texere)

1. tkanje, tkanina, tekstura: aranei Pl., Sen. ph., Coae Minervae Pr., tenuis Lucr.

2. zveza, povezava, spoj, spah, stik: Prud. idr., textura tenuis, texturae rerum tenuīs; tudi samo textura Lucr., vincula nervorum et laterum textura cavumque pectus Lucan.

textus -ūs, m (texere)

1. tkanje, pletenje, povezava, spoj, spah, stik: Lucr., Plin. idr.

2. metaf.
a) (po)vezava, zveza, splet, stik: calumniae Ap., gestorum Amm., brevi textu percurram Amm. na kratko.
b) (po)vezava govora = obravnava, obravnavanje, opis, opisovanje, prikaz, prikazovanje, predstavitev, predstavljanje, vsebina, besedilo, tekst: Q., subscribitur textus Amm., priore textu interpolato Amm., Punicorum confisus textu librorum Amm., ergo redeundum ad textum Amm. vrniti se je treba k stvari.

ōrdior -īrī, ōrsus sum (sor. z ōrdō in gr. ὀρδέω snujem, začenjam tkanje)

1. tkalski t.t. (prim. exōrdior snujem, začenjam tkanje, redōrdior odmotam, odvijem) narediti (delati) osnutek, (o)snovati, zasnovati, zače(nja)ti tkanje: Sen. ph., Isid., Fest., Vulg., telam Hier., orditur (sc. araneus) telas Plin., altera (sc. Parca), quae hominis vitam ordiatur, altera, quae contexat, tertia, quae rumpat et finiat Lact.; pren.: singulis corporum morbis subtexemus remedia orsi a capite Plin.

2. sploh zače(nja)ti z acc.: V. idr., sermonem, orationem Ci., fabulam O., bellum, (ab initio) tantam rem L., reliquos (sc. duces) ordiamur N. začnimo z drugimi = začnimo govoriti o drugih, ab initio est oriendus N. z njim (= z njegovim življenjem) moram začeti na samem začetku; z inf.: Cu., de aliquā re disputare Ci., dicere O., orsa loqui vates V.; abs.: ab ducibus comparandis L., a sensibus Ci.

3. occ. začeti (pričeti, jéti) govoriti, spregovoriti: quid primum querar aut unde oriar? Ci., miranti sic orsa deae dea O., sic filius orsus V. (o začetku govora); tudi o koncu govora: sic Iuppiter orsus V. to so bile Jupitrove besede.

4. intr. zače(nja)ti se, iziti (izhajati): Col., Cels. idr., ut, unde est orsa, in eodem terminetur oratio Ci., tridui inedia saginatione orsa Plin. — Od tod subst. pt. pf. ōrsa -ōrum, n početje, počenjanje, podjetje, dejanje: Val. Fl. idr., in melius tua orsa reflectas V., ut orsis tanti operis succesūs prosperos darent L.; pesn. = besede, govor: Aus., Val. Fl. idr., sic ore vicissim orsa refert V., o. Menandri Stat., pesmi.

Opomba: Star. fut. ordībor: Acc. ap. Non.; pt. pf. ordītus: Vulg., Hier.; s pass. pomenom: ordīta tela Hier.; inf. pf. ordisse (od act. soobl. ōrdiō): Isid.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

textōrius 3 (textor) tkalski, tkalen, pletilen: opus textorium Col. tkanina, pletenina, tkan (pleten) izdelek, tkanje, pletenje; subst.: textorium totum mehercules istud, quod cum maxime agitur Sen. ph.