Franja

catapotium (catapotion) -iī, n (gr. καταπότιον kar se pogoltne) svalj(č)ek: Cels., Plin.

globulus -ī, m (demin. globus)

1. kroglica, oblica, kepica: PLIN.

2. obličasta jed, cmok, svaljek: CA., VARR.; pren.: melliti verborum globuli PETR. lepo zaokroženi (se)stavki (sestavja), lepo zaokrožene periode.

globus -ī, m

1. krogla, obla, kepa, okrogla gruda, grmada, gomila: grandiculi globi PL. svinčene krogle, svinčenke, globus, sic enim. σφαίραν interpretari placet CI., gl. terrae CI. zemeljska obla, stellarum globi CI., in eo (caelo) animadversi globi CI. ognjene krogle, cordis, pilāī, lunāī globus LUCR., globi flammarum V., PLIN. ognjene kepe, globus ignis ali fortuitorum ignium SEN. PH., telorum VAL. FL., globi nubium T., AMM., nivium MACR.; pesn.: sanguinis globi O., AUG. kepasta kri; occ.
a) obličasta jed, cmok, svaljek: globus sic facito CA., globus farinae dilatatus VARR.
b) svaljek = svitek, zvitek: crinium globi AP.
c) klobčič: neta in globum collige HIER.

2. metaf. (tesno stisnjena) množica ljudi, gruča, krdelo, roj, truma, četa: quā globus ille virûm densissimus urget V., circa Fabium globus L., globus circumstans consulis corpus L., armatorum globi T., militum globus ali globi T., firmatae stationes densioribus globis T.; kot voj. t. t. stisnjena bojna vrsta: CA. AP. FEST. occ. družba, klub, v slabem pomenu: drhal, svojat: ille consensionis globus N. = gl. coniurationis VELL. zarotniška svojat, ex illo globo nobilitatis S.

nōdulus -ī, m (demin. nōdus) vozlič: nodulis fimbriarum Ap., contorto nodulo supersedebat aspis Ap.; od tod glavica, kolence, grča na steblu rastline: (sc. scapi) nudantibus se nodulis in faece nigri vini … macerantur Plin.; capilli n. zvitek, svaljek las: dulcem istum capilli tui nodulum Ap.

nōdus -ī, m

1. vozel: conectere nodum Ci. poet., conexis nodis O., nexa bracchia nodis O., nodosque manu diducit O., necte tribus nodis ternos colores V., nodos … rupit V., manibus tendit divellere nodos V., artissimo nodo vinciri (naspr. levi nodo contineri) Plin., n. Herculis Plin., Macr. ali n. Herculaneus Sen. ph. težko razvezljiv vozel, ki ga je menda iznašel Herkul, n. Gordius Amm. (gl. Gordium); occ.: saeva sedens super arma et centum vinctus aenis pos tergum nodis fremet horridus ore cruento V. s sto sponami, s sto okovi, n. leti V. zanka (za obešanje), Cacum … corripit in nodum complexus V. oklenil se ga je z rokami in ga tako zavezal kakor z vozlom, segnesque nodum solvere Gratiae H. zaplet.

2. meton. kar se zveže v vozel, zavozla
a) pass: venatrix dederatque comam diffundere ventis, nuda genu nodoque sinus collecta fluentis V., n. anni Lucr. ravnikov (ekvatorjev) pas.
b) lasnica rim. dam, zvitek, svitek, svaljek, žmula (las): sic erat ornatis Laudamia comis; exiguum summa nodum sibi fronte relinqui, ut pateant aures O.; kot germanska noša: insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T., quae crine vicit Baetici gregis vellus Rhenique nodos Mart.
c) vez, trak: impulsa levi torquetur lancea nodo Sil.

3. metaf.
a) kolence (na človeškem in živalskem telesu), člen, sklep: (sc. alces) crura sine nodis articulisque habent C., nodosque corporum, qui vocantur articuli … ligantes Plin., articulorum nodis iungi Plin.
b) n. linguae podjezična vez: nodum linguae rumpere Gell., nodos linguae solvere Iust.
c) α) grča, hrga v lesu in pri rastlinah: Vitr., Cels., Col., Plin., Cl., stipes gravidus nodis V., baculum sine nodo aduncum tenens L.; od tod pesn. Herkulov grčavi kij, Herkulova grčasta gorjača: „Hic nodus“, inquit, „nulla quem cepit manus, me cum per ignes flagret“ Sen. tr.; preg.: in scirpo nodum quaerere v situ (sc. ki nima grč) iskati grče = najti težave tam, kjer jih ni: Fest., in scirpo nodum quaeris Pl., nodum in scirpo quaeris Ter., quaerunt in scirpo, soliti quod dicere, nodum Enn. ap. Fest. β) (drevesno) oko, popek: angustus in ipso fit nodo sinus V.
d) α) trdnina = trdi del česa: ignis … exsolvit glaciem nodosque relaxat Lucr., esse nodum quendam materiae Plin., baroptenus sive baripe, nigra sanguineis et albis nodis, adalligata proicitur veluti portentosa Plin. β) zatrd(l)ina na človeškem telesu = oteklina, grča, hrga: articulorum nodi, nervorum nodi Plin.
e) kot astr. t. t. Vozel, zvezda v ozvezdju Rib: Ci. (Arat.).

4. pren.
a) vez, zveza, povezava: amabilissimus nodus amicitiae Ci., his igitur versibus quasi nodi apparent continuationis, quos in ambitu coniungimus Ci. vozlišča, nodo quodam violentae necessitatis astrictus Amm.; occ. spona, vez, zanka, obveza, dolžnost: religionum animum nodis exsolvere Lucr., Veneris perrumpere nodos Lucr., imposuit nodos cui Venus ipsa suos O., plures imponere nodos O. več zaveznih priseg.
b) vozel (prim. sl. reklo: „reč ima vozel“) = spotikljáj (spotíkljaj), zadržek, zapreka, ovira, težava, napaka, zaplet: Prud., incidere in difficilem nodum Ci. ep. težko nalogo (rešitev težke naloge) imeti pred sabo, dum hic nodus expediatur Ci. ep. dokler ni ta vozel razpleten = dokler ni ta težava (raz)rešena (odstranjena), maximus in re publica nodus, inopia rei pecuniariae Ci. ep., exsolvere nodum huius erroris L. rešiti (po negotovosti zapleteni) vozel = narediti konec negotovosti, iuris nodos et legum aenigmata solvere Iuv.; meton. (o osebah): primus Abantem … interimit, pugnae nodumque moramque V. oviralca in zavlačevalca bitke (= zmage), nodus et mora publicae securitatis Fl.; occ. dramatični zaplet: nec deus intersit, nisi dignus vindice nodus inciderit H.

offa -ae, f

1. grižljaj, zalogaj: Varr., Plin.; preg.: inter os et offam Ca. ap. Gell. preden se zalogaj da v usta; occ. iz moke narejen zalogaj idr., kroglica, svaljek, cmok, cmoček: pultis Ci., panis Col., Cerbero melle soporatum … offum obicere V.

2. metaf.
a) vsak kos mesa: porcina Pl., penita Arn., Tert. kos repine.
b) kroglica, grudica, kepica: gummi in offas convultum Plin.; od tod tudi = oteklina: Iuv.
c) gruda, kepa, brezoblična masa, ponaredek, nestvor, spaka: leporis Plin., o negodnikih (spačkih): Iuv.; pren.: carminis Pers. pesemski nestvor.

pāstillus -ī, m (pāstus, pānis)

1. močnata kroglica: Plin.

2. svaljek (iz zdravilnih snovi), zdravilna kroglica, tableta, pílula, pastíla (= gr. τροχίσκος): Cels., Plin.; occ. dišeča žveč(il)na kroglica, dišeči žveč(il)ni svaljek, pastíla (s kakršnimi so odpravljali slab zadah = gr. διάπασμα): Mart., Plin., pastillos Rufillus olet H.

torulus -ī, m (demin. torus)

1. svaljek, svitek, zvitek, žmula: aureus Pl., torulus in capite mulieris ornatus Varr. svaljek las (nekaka visoka frizura), torulo capiti circumflexo Amm., vertici flammeus torulus aptabatur Amm.

2.
a) (nabrekla, nabuhla) mišica, mesenina: Ap.
b) (pri drevesu) beljava, beljavina, starejše belina: Vitr.

torus -ī, m (etim. nezanesljivo razložena beseda) vzbuh, vzboklina, izboklina, nabuhlina, svaljek; od tod

1. svitek, zvitek, žmula: vitis tribus toris ad arborem reliquetur Col. s trojno v svitek zvito žico, tori funiculorum Plin., funis tres toros habeat Ca. naj se zvije iz treh žic.

2. zanka, pentlja, trak, starejše ovoza pri vencu; pren.: Ci.

3. mišica, mesenina: lacertorum tori Ci. (poet.), tori corporis Plin., auro cohibere lacertos et solidis gemmas apposuisse toris O., comantes excutiens cervice toras V. grivaste mišice, grivo, colla tument toris O. vrat je nabrekel od mišic, je zajeten, cum tibi tori creverint Sen. ph., taurus, qui magnitudine ac toris (debelost, moč) ceteros mares vicit Sen. ph.; metaf.
a) debelina veje ali rastline: Ap., Plin.
b) dvig, izboklina, nabuhlina, vzboklina, izstop nabreklih žil: tori venarum Cels.

4. tórus, svitek, opas, obročasto izbočeni del podnožja jonskih in korintskih stebrov: Vitr.

5. blazina, vzglavnik: torus impositus lecto O., ne toro quidem cubuisse Suet., toro resupina O. napol ležeča na (nosilnični) blazini.

6. sinekdoha ležišče, blazinjak, počivalo, postelja, zofa: Stat. idr., se toro ponit O., inde toro pater Aeneas sic orsus ab alto V., discubuere toris O., antiquis torus e stramento erat Plin. ambierantque torum O., torum sternere O., Iuv., torum premere (dotakniti se) O.; pren.: viridante toro consederat herbae V., praebuit herba torum O., riparum tori V., Stat. brežne vzpetine, tori pulvinorum Plin. višine (vrtnih) gredic; occ.
a) zakonska postelja: (s celotnim izrazom) torus genialis V., T., Val. Max., non Hymenaeus adest … Eumenides stravere torum O., receptus in torum Plin., torus illicitus Sen. tr., consors ali socia tori (gr. ἄκοιτις) O. zakonska družica, soproga, žena; od tod meton. α) zakon, ljubezen: torum promittere O., sacra tori O. poročna slovesnost; toda: obscenus torus O. prepovedano ljubimkanje. β) priležnica, ljubica, ljubimka: Alexander torum donavit artifici Plin.
b) mrtvaški oder, pare, skolke: toro mortua componar O., exstructos toros obtentu frondis inumbrant V. — Soobl. torum -ī, n: Varr. ap. Non., Lact.

tūrunda -ae, f (morda iz *terunda k terō v pomenu „naribana, zgnetena masa“)

1. testenina, testo (starejše testovnik), rezanec, svaljek za pitanje gosi: Ca., Varr.

2. turúnda, nekakšen cmok, vrsta darilnega kolača: Varr. ap. Non.

3. šarpíja, púkanica, starejše opúlki za oskrbovanje ran: et si fistula erit, turundam intro trudito; si turundam non recipiet, diluito, indito in vesicam, eo calamum alligato Ca.