Franja

dōma -atis, n (gr. δῶμα) streha: Eccl.

super-ficiēs -ēī, f (super in faciēs)

1. zgornji del česa, površje, površina, starejše gornják, vrhovína: aquae Col., candelabrorum Plin. zgornji del (v katerem stoji luč, naspr. scapus) Plin., testudinum Plin., corporum Plin., carnis Hier.; pri drevesih in rastl. zgornji (= nad zemljo stoječi) del: Col., Plin.; pri poslopjih = streha: Vestae quoque aedem Syracusana superficie tegi placuisse Plin.

2. occ.
a) (klas. le v pomenu) nadtalni del, nadzemni del, (z)gornja stavba hiše, poslopje (naspr. fundamentum, area, solum): Ci. ep., Col., Icti. idr., adeo nihil tenet solum patriae … sed in superficie tignisque caritas nobis patriae pendet? L.; poseb. dednozakupna hiša, dednozakupno poslopje: Dig.
b) kot mat.t. t. ploskev: Macr.

tēctum -ī, n (subst. pt. pf. glag. tegere)

1. streha, starejše krov: tectum et tegulae Pl., culmen tecti V., O., tecta domorum Lucr., sub tectum congerere Ci., firma tecta in domiciliis habere Ci., tecto tenus Sen. ph., ex tectis fenestrisque prospectant L., se praecipitem tecto dedit H. bežal je na vrat na nos čez streho; occ.
a) strop: Val. Max., summum H.
b) nebo, baldahin nad posteljo: H.

2. sinekdoha streha = hiša, poslopje, stavba, zgradba, suhôta, bivališče, domovanje, stan, stanišče, stanovanje, zatočišče ipd.: ager sine tecto Ci., tecta hortorum L., tecta informia inposita rupibus L., tecta (palača) caelata Enn. ap. Ci., non modo extra tectum sed ne extra lectum quidem Ci., tecta erant pleraque ex cratibus ac tabulis facta, alia harundine texta stramento intecta L., in portis murisque tecta militariter aedificare L., aliquem tecto ac domo invitare Ci., in tectum recipere Pl., tecto recipi C., meum casum tecta urbis ac templa lugent Ci., sub tecto vivere Ph., inter annos XIV tectum non subire C., in hospitis tectis viros iugulari iussit Ci., in vestra tecta discedite Ci., sed quercus tecta cibumque dabat O., multis locis ne tectum quidem accipio Ci., arma tectis amovet V., tectum per vim demoliri Ci., tecta disturbare Ci., inter tecta subsistere Plin. iun., Triviae tecta V. svetišče, tectum Sibyllae V. votlina, duplina, duplja, duplo, columba dat tecto (golobnjak) plausum V., doli tecti V. = labirinta, tecta ferarum V. brlogi, tecta solida O. zapor.

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

tēgulum -ī, n (tegere) strop, streha, starejše krov: scirpi fragiles palustresque, e quibus [et] tegulum tegetesque, detracto cortice candelae luminibus et funeribus serviunt Plin., tegulo earum domus suas septentrionales populi operiunt Plin.

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

trabs -is, f

1. bruno, brvno, greda, tram, hlod, prečnik, stropník (strópnik), lega, poseb. strešni povéznik, véznik, strešna greda, starejše spodnji sočník (tignum je vsaka stvar, ki jo je mogoče tesati): Plin., Gell. idr., transtra facta ex pedalibus in latitudinem C., tigna trabesque Lucr., trabes ex tribus tignis compactae Vitr.

2. metaf.
a) pesn. deblo, drevo: Varr. ap. Non., Pr., Sen. tr., Stat., Val. Fl. idr., silva frequens trabibus O., lucus … trabibus obscurus acernis V., trabes fraxineae V., poterat curvare trabes O.
b) bruno, hlod, neki ognjeni zračni pojav: Plin., Sen. ph.

3. meton. vse, kar je narejeno oz. zgrajeno iz gred (brun, hlodov)
a) ladja, brod, splav: sacra O. ali Thessalica Sen. tr. (= Argo), mare turbari trabibus V., trabe Cypriā nauta secat mare H.
b) batina, gorjača, kij, krepêlo, krepêlec, krepêlce, palica, cép, cépec: Stat.
c) plamenica, bakla: Sen. tr.
d) kopje: Stat.
e) oven, stenolom, metalnica, balista (balista): Val. Fl.
f) gredje, streha, hiša, krov: te ponet marmoream sub trabe citreā H., vetabo sub isdem sit trabibus H., trabes Hymettiae H.
g) miza: trabes Libycae Mart.
h) (v obscenem pomenu) bruno, krepelo = moško spolovilo, penis: o Memmi bene me ac diu supinum tota ista trabe lentus irrumasti Cat. (28, 10). — Soobl. trabes -is, f: Enn. fr., Ci. (Top. 61), Plin., Veg., Tert.; zapis traps: Varr. ap. Non., Cass.

causia (causea) -ae, f (gr. καυσία)

1. mak. širokokrajni klobuk (za zaščito pred soncem): Pl., Val. Max., Pers., Mart.

2. pren. voj. nekakšna branilna streha oblegovalcev: Veg.

culmus -ī, m *cellō1, celsus; prim. gr. κάλαμος, καλάμη in od tod lat. calamus bilka, slama)

1. žitna bil, bilka: Ci. (De senect. 15, 51), Col., ne gravidis procumbat culmus aristis V.; sinekdoha klas: Cerealis c. V.

2. steblo drugih rastl.: fabae Col., milii et panici Plin., liliae Stat.

3. met. slama, slamnata streha: Sid., Romuleoque recens horrebat regia culmo V. (o slamnati strehi Romulove koče, ki so jo v poznejših časih, kadar je bilo treba, prekrili s slamo), veteres de culmo tegebant Serv.

fastīgium -īi, n

1. nagib, strmina, vzdigovanje: tria fastigia agri Varr., spectandum, qua has (trabes) molli fastigio coniungunt C. z neznatnim nagibom, v topem kotu, omnia leni fastigio subvexa L. vse se je v zmernem vzponu (z zmerno strmino) vzdignilo; occ. položnost, nagnjenost, reber: paulatim angustiore ad infimum fastigio C. polagoma se znižujoča in spodaj zožena reber, tenui fastigio vergere C. zložno nagnjeno, loci ad declivitatem f. C. skoraj strma nagnjenost, f. declive C., lenius Cu.; (o vodovju) padec, strmec: si erit fastigium magnum, facilior erit decursus aquae Varr., cloacae fastigio in Tiberim ductae T. s strmcem proti Tiberi.

2. meton. zgornji ali spodnji konec česa
a) vrh, vrhunec, površje, površina, višina, sleme, rob: montes pari altitudinis fastigio C. enako visokega vrha, enake višine, fontis f. C. ali aquae f. Cu. višina, fastigia surarum Lucr., anno Solis erat supra fastigia currus Pr., summum munimenti fastigium Cu., fastigia moenium Cu. ali muri Cu., Val. Fl. zobčasti nadzidki, summi operis fastigium Cu. najbolj gornji rob, f. terrae Cu. strmina, triplici pulsares fastigia cristā Val. Fl., fastigia montis Sil.; occ. pročelje, hišno čelo, čelni zid, zatrep (posebno pri svetiščih): Plin. iun., Suet., Fl., Amm. idr., tempestas aliquot fastigia templorum dissipavit Ci., (Caesar) habet simulacrum, fastigium (sinekdoha) templum, flaminem Ci., fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta L. quorum (delubrorum) fastigia turpi pallebant musco O., Capitolii fastigio examen apium insedit T.; pesn. (po metriški potrebi) pogosto pl. nam. sg.: summi fastigia tecti ascensu supero V., fastigia aurea (templi) movit O.; sinekdoha: = streha: ad fastigia taedas inicere Val. Fl.; od tod pren.: α) operi quoniam fastigium imponimus Ci. ker … tako rekoč postavljamo streho. β) nad besedo postavljeno naglasno znamenje: M.
b) spodnji konec = globočina: forsitan et scrobibus quae sint fastigia quaeras V. kako globoke so.

3. pren. vrhunec, višek, najvišja stopnja: modo erant in summo aut fastigio aut periculo N. ali na vrhuncu (življenja) ali v največji nevarnosti, pari fastigio stare N. ali eodem fastigio stare Cu. držati se na enaki višini, in fastigio eloquentiae stare Q., praeteriae fortunae fastigium capio Cu., nedum pulcherrimo populi Romani fastigio T., summum fastigium privati hominis implere Plin. iun., a fastigio tantae maiestatis in captivitatem redigi Iust.; occ.
a) visoki stan, visoka služba, čast, čin, dostojanstvo: mortale (smrtnika) Cu., super humanum f. elatus Cu. nad človeški stan, semper dictaturae altius fuit fastigium L., curatio altior fastigio suo L. previsoko za njegov čin, f. regium Cu., Val. Max., invidiosum magistratus (= consulatus) f. Val. Max., f. consulare Vell., paternum Cu., patrium T., muliebre T. povišanje ženske, ad summum f. deligi T., id summi fastigii vocabulum (sc. „potestas tribunicia“)
b) glavna točka: summa sequar fastigia rerum V.; od tod fastigia = vrste: Varr.

mūsculus -ī, m (demin. k mūs)

1. miška, mišek: litteras a musculis tueri Plin., musculorum iecuscula Ci., m. aquatilis Plin. vodna miš, podgana plovka.

2. metaf.
a) (telesna) mišica, včasih moč: quodcumque musculum laesit Cels., femorum musculus (= moč) omnis liquitur Lucan.; pren.: hanc (sc. orationem) ossa, musculi, nervi, illam (sc. historiam) tori quidam decent Plin. iun.
b) premična streha, varovalna koliba (v zaklon oblegovalcem, ki so predirali ali izpodkopavali obzidje): Veg. musculum ex materiā bipedali facere C., musculos, falces reliquaque quae eruptionis causa paraverat C.
c) musculus marīnus „morska miš“, „kit ribjekostnik“, vrsta kita, morda vosati kit: musculus marinus, qui ballaenam antecedit Pl. ali samo musculus: amicitiae exempla sunt, praeter illa quorum diximus societatem, ballaena et musculus Plin. (morda riba pilot), ut a beluis ordiamur, arbores, physeteres, ballaenae, pistrices, Tritones, Nereides, elephanti, homines, qui marini vocantur, rotae, orcae, arietes, musculi et alii piscium forma arietes, delphini celebresque Homero vituli Plin.
d) klapavica: Cels., conchas, marinam urticam, musculos Pl.
e) čoln, ladjica: longae naves sunt, quas dromones vocamus, dictae eo, quod longiores sint ceteris; quibus contrarius musculus, curtum navigium Isid.

pluteus -ī, m ali (redkeje) pluteum -ī, n ogrodje, konstrukcija

1. kot voj. t.t.
a) zaklonska (zaščitna) streha, na(d)strešek, zaklon, zaslon(ilo), oblegovalna naprava, spletena iz vrbovih šib (vrbovic) in pokrita z mokrimi kožami, ki je branila oblegovalce in okopnike pred sovražnimi izstrelki; premikali so jo na treh kolesih: L., vineam pluteosque agere ad aliquem Pl., tectum plutei ac vinearum C.
b) nepremično branilo, branik, prsobran na zidovju, stolpih, nasipu: pluteosque vallo addere C., locus consaeptus cratibus pluteisque L., plutei viminei Amm.

2. razne podobne priprave
a) obstenski zaslon za blazinjakom v obednici: Mart.
b) naslonilo, naslonjalo ob klopi ali blazinjaku: Suet.; meton. blazinjak, počivalo v obednici: plutei fulcra Pr.
c) deska, na kateri leži mrtvec: Mart.
d) bralni podstavek: Pers.
e) obstenska polica, regal za sohe, knjige: Iuv.
f) vmesna doprsna stena med dvema stebroma, parapét, doprsni zid, zidec, balustrada: Vitr.

sōlārius² 3 (sōl) sončen: horologium Plin. sončna ura; subst. sōlārium -iī, n (sc. horologium)

1. sončna ura: Pl. ap. Gell., Amm. idr., solarium dictum id, in quo horae in sole inspiciebantur Varr.; taka ura je bila na rimskem Forumu, kjer so se shajali Rimljani opoldne, deloma zaradi raznih poslov, deloma zato, da so se kratkočasili ob šalah in dovtipih; od tod: non ad solarium … versatus est Ci. ni obrušen (olikan, omikan) na foru, ita petulans es atque acer, ut ne ad solarium quidem … exercitatus sis Corn.

2. ura na splošno: solarium aut descriptum (sončna ura) aut ex aqua (vodna ura) Ci.

3. vsak sončen, prisojen kraj, ploska (ravna) streha, terasa (starejše gredína), pomol, altána, móstovž, pristrešek, tin, izzidek: Pl., Suet., Augustus ap. Macr., Ulp. (Dig.), Isid.

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

tholus -ī, m (gr. ϑόλος)

1. kúpola, kúpolasta streha (starejše kómba, kómbasta streha), poseb. svetišč; v kupolah so obešali zaobljub(lje)ne darove: O., V., Val. Fl., Stat., Vitr.

2. poslopje (stavba) s kupolo, okrogla zgradba s kupolo, rotúnda: Varr., Caesareus Mart. cesarska palača, tholi balnearum Amm. obokane kopeli.

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

vītis -is, abl. -e, redko -ī, f (indoev. baza *u̯ei̯H-; sor. z viēre, vīmen, vitex; prim. gr. ἰτέα = let. vitols = stvnem. wīda = nem. Weide vrba, sl. vitica, vitra, vitek, viti, veja, lit. výtis vrbova šiba, vrbovica)

1. vitica, rozga, poseb. vinska: Ca., Varr., H. idr., lentae texunt umbracula vites V., non hic pampineis amicitur vitibus ulmus O.

2. sinekdoha (vinska) trta, trs, loza: Cat., Cu., Sen. ph., Col., Plin., Dig. idr., vitis quidem … claviculis suis quasi manibus, quidquid est nacta, complectitur Ci., vites ponere (saditi) V., populus Alcidae gratissima, vitis Iaccho V., de purpureis collectae vitibus uvae O.; kolekt.: multa vitis Cu.; metaf. bot. vitis alba (= gr. ἄμπελος ἀγρία, ἄμπελος λευκή, ἀμπελολεύκη) bluščec, starejše svinjska repa: Col., Plin. idr., lentior est salicis virgis et vitibus albis O., vitis nigra Plin. črna vrsta bluščca.

3. meton.
a) poveljniška palica centurionov, centurionska palica, narejena iz vinske trte: L. epit., Lucan., Sil., Plin. idr., centum milites vite regendi O., fracta vite in tergo militis alteram … poscebat T., nodosam … frangebat vertice vitem Iuv.; meton. centurionstvo, stotništvo: vitis honore perfunctus Sil., vitem posce libello Iuv.
b) = vinca branilna streha: Luc. ap. Fest.
c) vino: vite pasci Mart.

dēliciātus 3 (dēlicia1) z žlebom opremljen: tectum P. F. streha z žlebom.

frondeus 3 (frōns1) iz listja, listnat, zelen: nemora V. listnati gozdi, listavci, listniki, corona Plin., cuspis Mart. o zobotrebcu iz listnatega drevja; pesn.: fr. tecta V. listnata streha dreves, casa O. hišica iz listja.