Franja

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

turris -is, acc. -im, mlajše -em, abl. -ī, redkeje -e, f (izpos. τύρσις, τύῤῥις)

1. visoka zgradba, stolp, grad, palača: pallida mors aequo pulsat pede pauperum tabernas regumque turres H., contionari ex turri alta solebat Ci., Hannibal ad suam turrim pervenit L., turris marmorea Vitr., Maecenatiana Suet.

2. occ.
a) stolp: Acc. ap. Prisc., O., V., Tib., Plin. idr., celsae decidunt turres H.
b) utrjevalni stolp, zidni stolp, taborski stolp, s katerim so v vojni utrjevali zidovje in tabor: Pl. (pren.), Ci. idr., turris tectum C., turris latericia C., si turrim ex latere (= latericium) sub muro fecissent C., turres castrorum C., turres excitare C.
c) lesen oblegovalni stolp, ki so ga gradili na ladjah, na kopnem pa so ga na valjih pomikali proti mestnemu obzidju: Ci. ep, L.; v boju so ga napolnjenega z vojaki nosili tudi sloni: L.
d) stolpast golobnjak: Varr., incipient turres vitare columbae O.

3. metaf. stolp, štirikotna bojna razporeditev: Ca. ap. Fest., vocabula sunt militaria, quibus instructa certo modo acies appellari solet: „frons“, „subsidia“, „cuneus“, „orbis“, „globus“, „forfices“, „serra“, „alae“, „turres“ Gell.

cochlea (coclea) -ae, f (gr. ὁ κοχλίας)

I.

1. polž: Ci., S., H. idr., c. nudae Plin. polži brez lupine (hišice); poseb. véliki vrtni polž: Varr.

2. met.
a) polžja lupina, polžja hišica: Mart., in cochleam Cels., Col. ali per cochleam Vulg. po polževo zavito, polžasto.
b) vijak: Vitr., Plin.
c) „vodni polž“, neko črpalo: Vitr.
č) lahko gibljiva vrata: Vitr.
d) stolp s polžastimi stopnicami: Vulg., Isid.

— II. cochleae (ponesrečeno iz κάχληκες, κόχληκες) kremenčki: Cael.

fala (phala) -ae, f (verjetno etr. beseda; prim. falae dictae ab altitudine a falado, quod apud Etruscos significat caelum P. F.; osnovni pomen je torej „visok“) visoko ogrodje =

1. lesen oblegovalni stolp, s katerega so metali sulice: Enn.; preg.: trium nummorum causā subire sub falas Pl. = za majhen dobiček se izpostaviti največjim nevarnostim.

2. lesen steber (eden izmed 7 lesenih stebrov srednjem zidu (spina) v cirkusu): Iuv.

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

specula¹ -ae, f (speciō -ere)

1. (vzvišeno, (pri)dvignjeno) opazovališče, opazovalnica, razgledišče, razgledni stolp, stražni stolp, stražišče, straža: Lucan., Col., Plin., Ap., Lact., Amm. idr., specula (sc. est id), de quo prospicimus Varr., tamquam ex aliqua specula prospexi tempestatem futuram Ci. ep., ignis e specula sublatus Ci., speculis per omnia promontoria (promunturia) positis L., dat signum speculā Misenus ab altā V.; pren.: in illa amicitiae specula Plin. iun.

2. metaf. (le v pl.) preža, čakalíšče, zaseda, zalezovanje, oprezanje, starejše čák, čákalica, zaleza: Cl. idr., homines in speculis sunt, observant Ci. ep. na preži, ab illo in speculis atque insidiis relicti Ci., diem unum in speculis fuit L., in speculis omnis Abydos erat O.

3. meton. vzpetina, višava, vrh (le pesn.): specula ab alta, speculā de montis V., reginae speculis ut primum albescere lucem vidit V., e speculis clamorem tollunt V. z mestnega obzidja, in speculis … planities … iacet V.

Stratō (Ci.) ali Stratōn (Sen. ph.) -ōnis, m (Στράτων) Stráton

1. peripatetski filozof iz Lampsaka (okrog l. 300), Teofrastov učenec: Ci., Sen. ph.

2. zdravnik v Ciceronovem času: Ci.

3.
a) Stratōnis turris Strátonov stolp, mesto v palestinsko, sicer imenovano Caesarea: Plin.
b) Stratōnis īnsula Strátonov otok v Arabskem zalivu: Plin.

turrītus 3 (turris)

1. stolpat, stolpast, stolpovit, s stolpi opremljen, s stolpi utrjen: muri, moenia O., castella Lucan., puppes V., moles, tempora Sil., boves Lucas turrito corpore taetras Lucr., elephanti Auct. b. Afr., Plin.; kot fem. Kibelin vzdevek s stolpastim (zidnim) vencem okrašena (= turrigera; gl. turriger), vzdevek Kibele, boginje mest, ki so jo upodabljali s stolpastim (zidnim) vencem oz. krono: Berecynthia mater V., mater O., dea Pr.

2. occ. visok kakor stolp (= zelo visok), nagrmaden, nakopičen: scopuli V.; o lasnem nakitu: corona Lucan., caput Prud., vertex Hier.

Andronīcus -ī, m (Ἀνδρόνῑκος) Andronik, gr. moško ime. Posebno znana sta:

1. (L. ali T.) Livius Andronicus (Lucij ali Tit) Livij Andronik, Tarentčan, v vojni l. 272 ujet, suženj Marka Livija Salinatorja, ki ga je pozneje osvobodil, začetnik rim. umetnega pesništva. Prevedel je Odisejo v saturnijskih verzih in pisal drame po gr. vzorih: Ci., H., Q., Gell.

2. Andronicus Cyrrhēstēs Andronik Kirest, ki je zgradil še zdaj v Atenah stoječi stolp vetrnik: Vitr.

burgus -ī, m, f (kot masc. iz gr. πόργος stražni stolp, trdnjava, kot fem. iz germ., prim. nem. Burg) grad, gradišče, stražišče, trdnjavica: Veg., Sid., Cod. Th., Cod. I., Isid.

stlembus 3 (iz *stl̥b-; prim. let. stulbs, stùlps slop, steber, podboj, sl. stolba, stolp) težkonog, neokreten, okoren, neroden, počasen: Apulidae pe[dibus stlembi] Luc. ap. P. F., stlembus] gravis, tar[dus, sicut Lucilius:] … Apulidae ped[ibus stlembi] … cum refert [equum pigrum et tardum] P. F.

vāpulō -āre -āvī -ātūrus (iz indoev. kor. *u̯ap-, *u̯āb-, *up-, *ub- klicati, vpiti; got. wōpjan kričati, klicati, stvnem. wuof stok, tožba, wuofan, wuofen klicati, zožiti, stokati, sl. vpiti, let. ūpêt, upuôt kričati, ang. to weep jokati)

1. (pre)tepen biti, dobi(va)ti udarce, preje(ma)ti udarce: Pl., Ter., Varr., Lucr., Sen. rh., Sen. ph., Icti. idr., testis in reum rogatus, an ab reo fustibus vapulasset Q., non ego, sed tenuis vapulat umbra mea Pr., turris pluvio vapulat austro Sen. tr. jug tepe stolp, jug se zaganja v stolp; kot izraz jeze ali grožnje: vapula Pl., Ter. ali vapulet, vapulare te (eum) iubeo Pl. tepen bodi (ti, on)! = da bi te (ga) plent!, da te (ga) šent opali! = da bi jih „fasal“!.

2. metaf.
a) biti poražen, biti premagan: septimam legionem vapulasse Caelius in Ci. ep.
b) biti obrekovan (opravljan, obiran), biti predmet govoric, biti napadan, biti šikaniran: cum se omnium sermonibus sentiet vapulare Ci. ep.
c) doživljati udarce, iti v nič, iti po zlu, biti uničen (uničevan), biti ugonabljen (ugonabljan): Sen. ph., vapulat peculium Pl., sub Veneris regno vapulo Pl. trpim muke.