Franja

alternābilis -e (alternāre) spremenljiv, nestalen: Acc. fr.

ambiguus 3, adv. -ē, pri Ambr. -ō (ambigere)

1. na dve strani enako se nagibajoč, med dvema omahujoč, dvojeobrazen, obojen, obojestranski, spremenljiv: viri (= Centauri) O., natum (esse) ambiguo inter marem ac feminam sexu infantem L. = obojespolen, ambiguus fuerit, modo vir, modo femina, Scython O. spremenljive podobe, Proteus O., virgo O. (= Sirena in Sfinga), puer vultu ambiguo H. z dekliškim obrazom, in virum soliti vultus mutare ferinos ambigui prosecta lupi O. darilno drobovje volkodlaka, ki spreminja svoj zverski obraz v moža (v moško podobo), per ambiguum favorem L. omahujoč med strankami; pesn.: promisit Apollo ambiguam tellure nova Salamina futuram H. dvojčično mesto, druga istoimenska Salamina.

2. pren.
a) omahujoč, dvomljiv (dvomen), nejasen, negotov: haud ambiguum regem alterum mea morte faciam L. brez dvoma edinega kralja, ambiguo lapsu refluitque fluitque (Maeander) O., ambiguus tanti certaminis heres O., ambiguus proeliis T. zdaj zmagujoč, zdaj premagan, equites ambigue certavere T. neodločeno, nec ambigue est victus L. = odločno; z odvisnim vprašanjem: ambiguum, Clymene precibus Phaëthontis an irā mota magis... O. nejasno, ali..., ambiguum habebatur, quantum Caesari in eam liceret T.; subst. ambiguum -ī, n dvomno (dvomljivo), negotovo, nejasno: in ambiguo est..., quid de hac re fiat Pl. nejasno je, rumor in ambiguo est O. govorica vzbuja dvojno sodbo, in ambiguo servare H. ali relinquere Lucr. nedognano puščati, in ambiguo Britannia fuit T. v dvomljivem položaju; (z gen.) (še) ne vedoč, neodločen: imperandi T. ali naj prevzame vladarstvo, futuri T. kaj naj se zgodi (stori), ambiguo haerebat Ambr.
b) dvoumen, dvosmiseln, mnogopomenski, skrivnosten, nedoumljiv, zagoneten, temen, nejasen: nomen, scriptum, oracula, verba Ci., dicta O., vox Sen. tr., spargere voces ambiguas V., iocus, responsa, tituli Suet., ambigue dicere, loqui agere Ci., ambigue scriptum, verbum ambigue positum Ci.; subst. ambiguum -ī, n dvoumje, dvoumnost, dvosmiselnost: ex ambiguo (= ambigue) dicta Ci., addito ambiguo, altero genere ridiculi Ci., cum plura ambigui (ali ambiguorum) sunt genera Ci.
c) dvomljiv, negotov, nezanesljiv: ictus L., auctor (sel) O., viae O., ambiguā in amicitia fide esse L., domum timet ambiguam Tyriosque bilingues V., puer ingenii ambigui Plin. iun., amb. tribuni T., amb. pudicitia Gell., ne legiones ambigue agerent T.; occ. α) neugoden, negativen, slab: aquae O. sumljive, nevarne, secundarum ambiguarumque rerum sciens T. izveden v sreči in nesreči, ambiguae domi res T. neugoden položaj. β) negotov = sporen, izpodbiten: ager L., res possessionis haud ambiguae L., pro certis ambigua malebat T. namesto gotovega posestva negotovo.

ambulātōrius 3 (ambulāre)

1. kar hodi sem ter tja: ientaculum Ap. med hojo zaužit, sive stativo sive ambulatorio titulo Tert. doma ali na poti.

2. premičen, gibljiv: Vitr., Plin., turris Auct. b. Alx.

3. na druge prenosljiv, spremenljiv: Cod. I., Icti.

4. sprehoden, sprehajanju namenjen: porticus Ulp. (Dig.).

commūtābilis -e (commūtāre)

1. spremenljiv, nestalen: verbi principia Varr., vitae ratio Ci., res publica Ci.; adv. commūtābiliter spremenljivo, na spremenljiv način: Boet.

2. ret. exordium c. spremenljiv uvod = obraten uvod, zasukljiv uvod (ki ga lahko nasprotnik z majhno spremembo uporabi v prid svoji stranki): Ci., Q.

convertibilis -e, adv. convertibiliter (convertere) spremenljiv: Eccl.

dēmūtābilis -e (dēmūtāre) spremenljiv: Eccl.

im-mūtābilis (in-mūtābilis) -e

1. (immūtāre) spremenljiv, spremenjen: vestitum … immutabilem habet haec Pl. —

2. (in [priv.], mūtābilis), adv. immutabiliter (Ap., Dig.) nespremenljiv: Q., Vulg., res stabilis et inmutabilis Ci., res inmutabilis et aeterna Ci., concordi populo nihil esse inmutabilius, nihil firmius Ci.

in-aequālis -e, adv. -iter, neenak(omeren)

1. neraven: Q., inaequalia loca T., i. mensa Mart. (postrani = ne vodoravno stoječa, ker je ena noga prekratka); od tod occ. (enalaga): inaequalis tonsor H. ki dela „stopnice“, ki stopničasto striže.

2. neenak, ne vedno enak: inter inaequales portus O. ne enako velikimi, inaequaliter eminentes rupes L., campus inaequaliter sinuatur T., inaequales siccare calices H. velike in male (ali: zdaj bolj, zdaj manj polne), i. procellae H. zdaj močnejše, zdaj šibkejše (po drugih: ki morje razburkajo, da postane njegova površina neravna; prim. pomen pod 1.); od tod

3. occ. spreminjajoč se, spremenljiv, nestalen, nestanoviten: Gell., poeta i. Sen. rh., vixit inaequalis, clavum ut mutaret in horas H., i. varietas Ci., munificentia L., nihil est ipsa aequalitate inaequalius Plin. iun., res inaequalissimae Suet. prav neenake (različne) vrednosti, inaequales autumni O. nestanovitne (vremensko), zato: nezdrave; od tod

4. nezdrav: pozni Eccl.

in-cōnstāns -antis, adv. incōnstanter nestanoviten, nestalen, omahljiv, spremenljiv, negotov, nedosleden: Auct. b. Afr., Q., Lucr., Vulg., si ego sum inconstans et levis Ci., inconstanter (brez načel, nedosledno) nomen suum misit in hoc iudicium Ci., ita negare inconstanter, ut … L., quid est turpius, quid porro inconstantius? Ci., populus in omnibus inconstantissimus Sen. ph., inconstanter loqui Ci. nedosledno, haec inconstantissime (brez vsake doslednosti) dicuntur Ci. metaf. o stvareh: i. litterae Ci., venti Plin.

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.

mūtābilis -e (mūtāre) spremenljiv, nestanoviten: omne corpus mutabile est Ci., ea forma rei publicae m. est Ci., varium et mutabile semper femina V., mutabilis vulgi animus L., pectus O. vodljivo, poslušno, quid … mutabilius? Val. Max. — Adv. mūtābiliter: mutabiliter avet Varr. ap. Non.

permūtābilis -e (permūtāre) spremenljiv, nestanoviten: adeo permutabiles et irasci faciles, ut … Amm.

per-volāticus 3 (per in volāticus) okrog letajoč, begajoč, bloden, bežen, nestanoviten, nestalen, spremenljiv: vis vaga et pervolatica Tert.

trānsfigūrābilis -e (trānsfigūrāre) preobrazljiv, spremenljiv, pretvorljiv: angeli in carnem humanam transfigurabiles Tert.

vagus 3 (indoev. kor. *u̯ag- upogniti, upogibati, (z)lomiti, soobl. h kor. *u̯aq- [gl. vacillō]; prim. gr. ἄγνῡμι, ἀγή lom, stvnem. wankon, wanchōn = nem. wanken, nem. wackeln, stvnem. winkan bočno se premikati, omahovati, kolebati, opotekati se)

1. sem in tja pohajajoč, potikajoč se (po svetu), klateč se, vandrajoč, križemkražem (po svetu) hodeč, begajoč, bloden, blodeč, nestalen, nestanoviten: Acc. ap. Non., O., Q., Sen. ph. idr., multitudo dispersa atque vaga Ci., cum vagus et exsul erraret Ci., Gaetuli vagi, palantes S. potikajoči se nestalneži, mercator H., navita Tib., vagi per vias T., matronae vagae per vias L., aves H. sem in tja letajoče (poletavajoče), pisces H. švigajoče; subst.: vagi quidam L. klateži, brezdomneži, brezdomci, brezdomski ljudje; enalaga: vaga vita Ci. hladno, gressus Mart., gradus, pedes O.

2. metaf. (o neživih subj. in abstr.)
a) premikajoč se, premičen, nestalen: Sen. ph. idr., sidera Ci. ali stellae Ci., Ap. premičnice, planeti, flumina H. blodno tekoče, Tiberis H. raztekajoča se, venti H. ali aura O. nestalno vejoči (vejoča), nestalno pihajoči (pihajoča), fulmina O. sem in tja švigajoči, harena H. bežen, lahek, crines O. frleči, vihravi, plapolavi, vagus in laxā pelle pes natat O. opleta (omahuje) sem in tja; subst.: vagae (sc. stellae) Ap. premičnice, planeti.
b) nestanoviten, spremenljiv, nestalen: turba, imago O., puella O. nestanoviten v ljubezni, vilicus Col. ali concubitus H. razuzdan, prešuštniški, vagus adhuc Domitius Vell. omahujoč med strankami, quam sit vaga volubilisque fortuna Ci., non vaga, sed stabilis sententia Ci., vagus animis Cat. blodeč v duhu, blodečega duha.
c) nenatančen, nedoločen, (pre)splošen: illam partem quaestionum adiungere oratori vagam et liberam Ci., nomen Plin., vagae admodum causae T.; occ. (o govoru) α) brez smotra in načrta bivajoč, nenačrtovan: solutum quiddam sit (sc. in oratione), nec tamen vagum Ci. β) na vse strani se raztezajoč: vagum illud orationis genus Ci.
d) površen, lahkomiseln: iuventa Mart. — Adv. vagē

1. na daleč okrog, širom(a), (na) široko (po): vage effusi per agros L.

2. metaf. raztreseno, razpršeno: Corn., Lucr., aliquid passim et vagē dicere Sen. ph.

variābilis -e (variāre) spremenljiv, spreminjajoč se: Boet., Acr., huius saepe mutabilis convertitur species, cum sit natura variabili (v novejših izdajah vitiabili) Ap.

varius¹ 3, adv. -ē (etim. nezadovoljivo pojasnjena beseda)

1. raznobarven, pisan, barvit, barvno bogat, barvno raznolik, lisast, starejše uprižan, šarast, šáren: Pl., Ter., Varr., Col., Petr., Sen. ph., Sen. tr. idr., serpens O., V., lynces V., uva variis racemis O., frondes, lapides H., columnae H. iz pisanega (raznobarvnega) marmorja, varius coloribus pavonum cervix Sen. ph., variae coloribus herbae O., colores O., V., ubi uva varia fieri coeperit Ca. ko dobi barvo, mithrax e Persis venit et Rubri maris montibus, multicolor ac contra solem varie refulgens Plin. spreminjast; pesn.: caelum O. zvezdn(at)o.

2. metaf.
a) raznoter, mnogoter, raznovrsten, mnogovrsten, raznolik, mnogolik, raznoličen, mnogoličen, različen, razen, spreminjajoč se, menjavajoč se, izmenjujoč se, spremenljiv, nestalen, nagibajoč se zdaj sem, zdaj tja (zdaj na to, zdaj na ono stran): Lucr. idr., alvus, cibus Cels., terra Col. ali sulcus Ca. zgoraj mokra in spodaj suha (agr. t.t.), mores Ci., sententiae, sermones C., formae, ferae O., opes V.; v sg.: voluptas etiam varia dici solet Ci., oratio Ci., sermo O., V. o različnih stvareh, mos, sensus V., adsensus V. nesoglasno, facies totius negoti varia S., varia fortuna belli L., varium bellum S., Pl. = varie bellatum est L. s spremenljivo bojno srečo, varia victoria S., L., Iust., varius fortunae eventus C., varia et diversa studia Ci. raznoteri nesovisni nauki, varium est, quales dii sint Ci. različna so mnenja, numerus varie (mnogotero) diffusus Ci., de morte eius varie scriptum est N. se različno poroča.
b) occ. (o osebah, njihovem duhu ali značaju) α) vsestransko izobražen, raznotero nadarjen: varius et multiplex et copiosus fuit Ci., ingenium Plin. Iun. β) nestanoviten, omahljiv, muhast, spremenljiv, protisloven (naspr. constans): Pausanias in omni genere vitae varius N., Antonius ingenio varius Fl., varium et mutabile semper femina V. omahljivo … bitje, animus S., varie se gerere Vell.

ventōsus 3, adv. -ē (ventus -i)

1. vetrn, vetrovit, vetroven, viharen, buren: Lucan., Lucr., Q., Col., Plin., Petr., Ap. idr., mare H., aequora V., Alpes O., pedes Veg. otekle, cucurbita Iuv. ventuza, rožič, Germania ventosior T., regio ventosissima L., ventose tumentibus pulvillis Aug., ventose atque inaniter currere Aug.; occ. napet, napihnjen, izbuhnjen, izbuhel: folles V., ventosi murmuris aurae V.

2. pesn. hiter (uren, nagel) kakor veter: equi O., alae V., Pr., mens cervorum Lucr.

3. metaf.
a) vetrn = napihnjen, nečimrn, bahav, domišljav, ohol: Stat., Plin. iun. idr., lingua, gloria V., quem tuli ad scenam ventoso gloria curru H., loquacitas Petr. naduta.
b) vetrast, vetrnjaški, nestanoviten, spremenljiv: ingenium L., plebs H., imperium Ci., tu tuis alis ventosior O.

versābilis -e (versāre) gibljiv, gibek, gibčen, okreten: Sen. ph., repagula Amm., acies Cu.; metaf. spremenljiv, spreminjajoč se, nestanoviten, nestalen: condicio Sen. ph., fortuna Cu., femina Amm.