Franja

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

mūtātiō -ōnis, f (mūtāre)

1. spreminjanje, sprememba, premena, menjava(nje): castrorum V., Veg., locorum C., crebra coloris Ci., consilii Ci., officiorum Ci. medsebojne usluge, rerum humanarum L., mutationes caeli Ci., mutationes aëris vel provinciarum Plin. Val., facere mutationem alicuius rei Ci. spremeniti (spreminjati) kaj; occ. preobrat, preokret, prevrat: rerum Ci. državni prevrat, odium praesentium et mutationis cupido T. preobrat stvari na slabše.

2. zamena, zamenjava(nje), izmenjava(nje), menjava: vestis Ter., amentium T., mutatio inter me atque illum ut nostris fiat filiis Pl.; occ.
a) zamenjava (preprega) poštnih konj: pozni Icti.
b) kot voj. t.t. mutatio militae Dig. kazenska premestitev k nižjemu vojaškemu oddelku, degradacija.
c) kot ret. t.t. = gr. ἀλλοίωσις, ὑπαλλαγή zamenjava izraza: Q.

mūtātus, abl. -ū, m (mūtāre) spreminjanje, zamenjava(nje): incredibili mutatu Tert.

novātiō -ōnis, f (novāre)

1. obnova, obnovitev, prenova, sprememba, spreminjanje, premena: Tert., Paul. Nol., n. pudendorum Arn. odstranjevanje sramnih dlak.

2. metaf. kot jur. t. t. sprememba (zamenjava) kake obveze, poseb. določitev nove obveze namesto prejšnje, prenos obveze (dolga) na koga drugega: Icti., Acr.

rota -ae, f (prim. skr. ráthaḥ voz, lit. rãtas kolo, stvnem. rad = nem. Rad, gal. petorritum štirikolesen voz) kolo, kotáč, vozno kolo: Varr., Pl., Plin., Lucr., Vulg., Hier. idr., aureus axis erat, temo aureus, aurea summae curvatura rotae O., esseda nos agili tulere rotā O., rota aquaria Ca., ne currente rotā funis eat retro H.; pesn.: imparibus vecta Thalea rotis O., elegi disparibus rotis O. vozeča se na neenakih kolesih (= gibajoča se v šestomeru (heksametru) in petomeru (pentametru)); sinekdoha =
a) pl. kolesa = voz: O. idr., e rotis urbem prospexit V., rotae leves V.; tudi sg.: pedibusve rotāve vincere O., rota Luciferi Tib.
b) = konji: Cynthia fraternis afflata rotis Sil.

2. kolo za mučenje, mučilno kolo (gr. τροχός): Sen. ph., Sen. tr., Ap. idr., in rotam ascendere Ci., radiis rotarum districti pendent V.; poseb. pesn. Iksionovo kolo: V., Tib., Sen. tr. idr., rota orbis Ixionis V. vrteče se Iksionovo kolo.

3. lončarsko kolo, lončarski krog, lončarsko vreteno, lončarski kolovrat: Tib., Cael. idr., rota figuli Sen. ph. ali figularis Pl., currente rotā cur urceus exit? H.

4. valj(ar), valjček, valjec, kolesce, kotač, kotalka, valjčnica, škripec, starejše kolosuk, kolotura: basim subiectis rotis facere Vitr., materias subiectis rotis propellere T., rotarum subiciunt lapsūs V. drseče valje.

5. metaf.
a) sončni (sončev) krog (kolut): rota solis Lucr., Ap.
b) krog, krožni tok (tek), krogotèk (krogoték), kroženje, krožitev: septima rota (v cirkusu) Pr., ubi mille rotam volvēre per annos V. tisočletni krožni tek, rota anni Sen. ph.; pren. spremenljivost, spreminjanje, sprememba, nestalnost, neustaljenost, nestanovitnost, menjava(nje): Amm. idr., rota Fortunae T., Ci., versatur celeri fors levis orbe rotae Tib., versor in amoris rotā Pl., haec in amore rota est Pr.
c) neka morska riba, kolo: Plin.

trānsfōrmātiō -ōnis, f (trānsfōrmāre) preoblikovanje, preobrazba, pretvarjanje, pretvorba, spreminjanje, sprememba, transformácija: Eccl.

trānsitus -ūs, m (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Iul. Val. idr., difficili transitu flumen C., qua in Graeciam brevissimus transitus Plin., transitum deinde in Indiam fecit Iust., flumine impeditus transitus Hirt., transitum claudere L., Batavos transitu arcere T.; s subjektnim gen.: Hasdrubalis L., regis T.; z objektnim gen.: Alpium T. ali Araxis fluminis Iust. čez … ; pren. prehod: in illo a pueritiā in adolescentiam transitu Q., datus est verbis ad amicas transitus aures O. besede morejo dospeti do … ušes = besede lahko naletijo na … ušesa, membris exilibus brevis est transitus in undas O., versuum transitus Q. od vrste do vrste.

2. occ.
a) prehod = (pre)selitev: voluntarius in urbem nostram Iunonis transitus Val. Max.
b) prehod = hoja, hod skozi kaj: Poeno per agros urbesque suas transitum dare (dovoliti) L., transitum non dare L. epit., Iust.
c) prestop, prehod h komu, v kaj: formido provinciam ad Vitellium vertit facili transitu ad validiores T., transitus in alienam familiam Gell.
d) prehod = hoja mimo, mimohod: tempestatis Ci., capta in transitu urbs T.; pren.: in transitu Q. ali per transitum Serv. tako rekoč mimogrede, površno.

3. metaf.
a) prehod, prehajanje v govoru, pripovedi: ad alia, ad diversa, in aliud rhytmi genus Q., unde venusti transitus fiunt Q., magno spatio divisus est a senatu ad poëtam Accium transitus Val. Max. velik skok je od senata do pesnika Akcija, sed quoniam in Armeniam transitus facimus Iust. prehajamo k Armeniji.
b) prehod, prehajanje, sprememba, spreminjanje, pretvorba v kaj: in figuras alias Plin.; poseb. α) sprememba, spreminjanje glasov v glasbi: Q. β) prehod, prehajanje (prelivanje) barv (iz sence v svetlobo): colorum Plin., in quo (sc. arcu) diversi niteant cum mille colores, transitus ipse tamen spectantia lumina fallit O. γ) kot gram. t.t. prehajanje = sprememba, spreminjanje samostalnikov in glagolov glede na sklanjatev in spregatev, sklanjatev in spregatev, sklanja in sprega: Varr.

4. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: eius fossae transitum ponticulo lignes coniunxit Ci., transitūs insidĕre L., transitus spiritūs Plin. sapnik, dušnik, traheja.

trāns-lātiō (trā-lātiō) -ōnis, f (trā(ns)lātus)

1. prenos, prestavitev, prestava, premestitev, premik, premaknitev: pecuniarum a iustis dominis ad alienos Ci., domicilii Suet. sprememba lokacije, premestitev, preselitev (gr. μετάστασις), mors translatio est ad immortalitatem Lact.; occ.
a) α) presaditev, presajanje rastlin: Col., Plin. β) cepljenje: Varr.
b) prelivanje v drugo posodo: Col.

2. metaf.
a) α) zavrnitev, zavračanje, odklonitev, odklanjanje, odbijanje kake obdolžitve (= gr. μετάστασις): criminis Ci., propulsatio translatiove criminis Gell. β) odklonitev, izločitev sodnika, tožitelja, kraja idr. (sicer imenovana exceptio): Ci.
b) kot gram. t.t. α) premeščanje, prestavitev besed: verborum Q. β) premet črk, glasov, translácija, metatéza = gr. μετάϑεσις: Don. γ) prenos, trop(us), metáfora (gr. μεταφορά): Corn., Don., Fest. idr., translationes audaciores Ci., translationes mollissimae Q., cum creditum (nam. beneficium) dicimus, imagine (prispodobna predstava, prispodoba) et translatione utimur Sen. ph. δ) prevajanje, prevod iz enega jezika v drugega, prestava, prestavljanje, prelaganje: Q., Hier. ε) spreminjanje, sprememba, izmenjava, izmenjevanje, zamenjava, zamenjevanje: temporum Q. ζ) prenos = prepis: Sid.

trānsmūtātiō -ōnis, f (trānsmūtāre) spreminjanje

1. sprememba: Vulg.

2. (pre)selitev: It.

3. zamenjava, prestavitev, premet črk, glasov, transmutácija, metatéza = gr. μετάϑεσις: Q.

variātiō -ōnis, f (variāre) spreminjanje, spremenljivost, sprememba, variácija, variíranje; kot ret. figura = gr. ἀλλοιότης: Prisc. idr., figura, quam Graeci ἀλλοιότητα vocant, id est variationem Prisc.; meton. različnost, razlika: eosdem consules sine variatione ullā (= enoglasno) dicere L.

varietās -ātis, f (varius)

1. raznobarvnost, barvitost, pisanost, raznolikost barv, varieteta, starejše šarovitost: varietas proprie in disparibus coloribus dicitur Ci., colorum, picturae Plin., florum Ci., pellium C., varietatibus opus distinguere L. narediti delo raznoliko; meton. pisana vezena obleka: circumamicta varietatibus Vulg. ali circumamicta varietate Aug.

2. metaf.
a) raznoterost, raznolikost, različnost, raznoličnost, mnogoterost, mnogoternost, raznovrstnost, mnogovrstnost, sprememba, spremenljivost, razlika, premena, mena, (iz)menjava, (iz)menjavanje, izmenjevanje, spreminjanje ipd.: Plin., Q. idr., hominum, gentium, regionum, caeli, fructuum, iuris Ci., temporum menjavanje letnih časov: Ci. ali časovnih razmer: T., bellum in multā varietate versatum Ci. v vojni je nastopilo veliko sprememb, vojna se je vojevala s spremenljivo bojno srečo, cuius (sc. Socratis) multiplex ratio disputandi et rerum varietas Ci. obilje snovi, varietates annonae L. cenovne spremembe, spremembe cen, foeda ex albo varietas Sen. Ph. bledica.
b) occ. (o osebah) α) nestanovitnost, omahljivost, spremenljivo razpoloženje: venditorum Ci., in multitudine vitiosissimum est varietas Ci., qui in eius (sc. fortunae) varietate sunt versati Ci. ki so izkusili njeno nestanovitnost, ki poznajo njene muhe. β) različnost mišljenja, različno mnenje: Plin. iun., Amm. idr., varietas in disputationibus Ci., tantā sunt in varietate ac dissensione, ut … Ci., senatus sine ulla varietate est secutus Ci. soglasno, enoglasno.

versātiō -ōnis, f (versāre) vrtenje: totius oculi Plin., caeli, mundi, rotae, machinae, machinarum Vitr.; metaf. spreminjanje, sprememba, menjava, menjavanje: in tanta rerum susum ac deorsum euntium versatione si non quicquid fieri potest pro futuro habes, das in te vires rebus adversis Sen. ph.

vertīgō -inis, f (vertere)

1. obračanje, vrtenje, kroženje, krožno gibanje: Lucan., Sen. ph., Plin., Prud., Lamp., Cael. idr., assidua caeli vertigo O., tantā vertigine (vrtinec) pontus fervet O., aestuum Amm. vrtinci, una vertigo Quiritem facit Pers. obrnitev, obrat (obred pri osvobajanju sužnjev).

2. occ. omotica, omotičnost, vrtoglavica, vrtoglavost, vertígo: Sen. ph., Plin., Iuv., Vulg. idr., oculorum animique L.

3. meton. neki vrteči se stroj: impendebat autem istam sellam vertigo quaedam ad modum mundi fabricata Iul. Val.

4. metaf. spreminjanje, sprememba: rerum Lucan., Amm.

vicis, gen. sg. (nom. in dat. ni), acc. vicem, abl. vice, pl. nom. in acc. vicēs, abl. vicibus (gen. in dat. ni), f (prim. skr. viṣṭi, viṣṭíbhiḥ menjaje se, izmenoma, lat. vicissim, vicissātim, vicārius, stvnem. wehsal = nem. Wechsel izmenjava, trgovina, denar, got. wikō ureditev, razvrstitev, zaporedje, vrstni red, stvnem. wehha, wohha teden (prvotno „(za)menjava“) = nem. Woche)

1. menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, izmena, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: coetus alterna vice inibat alacris Enn. fr. vrsteč se, nox vicem peragit O. vrši svojo menjavo, se menjuje z dnevom, gementes fortunae vicem Ph., commoti vice fortunarum humanarum L., solvitur acris hiems gratā vice veris H. s prijetno meno (zamenjavo) s pomladjo, hac vice sermonis fratrem cognovit O. v tako izmenjujočem se pogovoru, hac vice sermonum V. ob tako vrstečih se pogovorih, benignā vice H. v dobrotni (naklonjeni, blagohotni) izmenjavi (meni), mutuā vice Col. medsebojno, vzajemno, pari vice Col. na enak način, enako, versā vice Sen. tr., Ap., Iust., Dig. obratno, annuā vice Col. vsako leto, vice quādam Sid. enkrat, tesserulas in medium vice suā quisque iaciebamus Gell. vsak, ko je prišel na vrsto, vsi zaporedoma, haec regi … vice dicta reporta Stat. nasproti, kot odgovor, v odgovor; v pl.: gratae divitibus vices H., vigiliarum vices servare L. vrstiti (izmenjevati) se pri straženju, izmenjaje se (na izmeno) stražiti, mutat terra vices H. vrši premeno, spreminja podobo, se spreminja, se pomlaja, alternare vices O. vrstiti se, izmenjevati (zamenjevati) se, črediti se, vices peragere O. (pre)trpeti spremembe, menjati se, spreminjati se, lumina capiebant quietem suis vicibus O. v določeni razvrstitvi, v določenem vrstnem redu, oko za očesom, spatium diei noctis excipiunt vices Plin. iun., habet has vices condicio mortalium Plin. iun. je podvržena tem (pre)menam (spremembam), mitiores vices fortunae T., vices loquendi O., Q., lectionis taedium vicibus levatur Q., vicibus factis O. izmenjujoč se, izmenjaje (se), premenoma, vicibusque reticent Plin. = vicibus factis.

2. occ.
a) premena usode, sprememba usode, usoda: meam et aliorum vicem pertimescere Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., vicem suam conquestus est Suet., vice publica commoveri Q.; v pl.: deum rex volvit vices V.
b) sprememba, premena (usode) v boju (vojni), bojna nevarnost, vojna nevarnost, bojno (vojno) tveganje, boj, bitka, spopad, v pl. tudi razni pripetljaji (dogodki) v boju (vojni): vicis meritique labore aequato Sil., nec tela nec ullas vitavisse vices Danaûm V., vices rerum (= belli) N.

3. meton. (komu določeno) mesto, služba, opravilo, posel, naloga, vloga, dolžnost, zadolžitev ipd.: Petr., Sen. tr., Plin. idr., nulla est enim persona, quae ad vicem eius, qui e vita emigravit, propius accedat Ci., succedens in vicem imperii tui L., ne sacra regiae vicis desererentur L. spadajo h kraljevim opravilom, sodijo v kraljevo področje (domeno), per speciem alienae fungendae vicis L., sortiti vices V. razdelivši si z žrebom med sabo vloge, ut consuetum potius praestes vicem Ph. dolžnost, vicem aerarii praestare S. nadomeščati državno blagajno, vicem teli praestare V. ali cotis vice fungi H. prevzeti (opraviti) vlogo (nalogo) orožja (brusa) = nadomestiti orožje (brus), rabiti za orožje (brus), defendere vicem rhetoris H., vestram meamque vicem explete T., alicuius vicem implere, supplere Plin. iun., adverbiorum obtinere vicem Q.; v pl.: discurrunt variantque vices V., illi succedunt servantque vices V. ali legio … excubat exercetque vices, quod cuique tuendum est V. opravlja(jo) službo, quando dimissae professionum vices essent Q.

4. (po)vračilo, odgovor, povrnitev, povračanje protiusluga, povratno opravilo, povratna storitev (starejše povračba, odsluga) = gr. ἀμοιβή, ἀντίποινα: recito … vicem officii praesentis Ci., tanto proclivius est iniuriae quam officii vicem exsolvere T., referre vicem O. (po)vrniti ((po)vračati), (od)meriti z enako mero, redde vicem meritis O., arces … deiecit acer plus vice simplici H. v več kot enojno (enkratno) povračilo; v pl.: sequenti redde vices O. vračaj naklonjenost, debita iura vicesque superbae te maneant ipsum H. povračilo (= kazen) tvoje prevzetnosti, multarum miseras exiget una vices Pr. kazen, qui magis vices exigat Plin. iun. enako vedenje. Adv. rabljeni skloni, skloni in ixpt. s praep.

I. acc. vicem (menda skrajšan iz invicem), gl. spodaj III.)

1. na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma: ut hoc insigne regium in orbem suam cuiusque vicem per omnes iret L. da je … prehajalo v krogu idoč na vsakega po vrsti.

2. namesto, za (z acc.): ut eum … remittat nostrum huc amborum vicem Pl., cogor vestram omnium vicem unus consulere L. za vse vas sam skrbeti, obsidis vicem pignorisque esse Gell.

3. kakor: Sardanapali vicem in suo lectulo mori Ci. kakor Sardanapal, ceteri vicem pecorum obtruncabantur S. fr.

4. (pri besedah, ki izražajo močna čustva, afekte, duševne pretrese) zaradi, za (z acc.), glede na: in qua re tuam vicem saepe doleo Ci. ep., ne nostram vicem irascaris L., sollicitus meam vicem, solliciti vicem imperatoris, tribuni suam vicem magis anxii quam eius L., maestus suam vicem Cu. —

II. abl. vice

1. namesto, za (z acc.), kakor: in pane salis vice utuntur nitro Plin., algae vice, stercoris vice Plin., quaeque dixerat, oracli vice accipiens T., temoris vice trahitur (sc. ramus) Col., diebus ac noctibus vice mundi circumagi Suet., vice navium Ap., arenae vice bitumine interstrato Iust., ut deorum vice mortuos honorarent Lact. po božje, vice pecudum occidi Lact.

2. (pri besedah, ki izražajo močna čustva) za (z acc.), zaradi, glede na: vice eorum sollicitus Cu., exanimes vice unius L. —

III. skloni in ixpt. s praep.

1. ad vicem namesto, za (z acc.), kakor: ad tegularum imbricumque vicem Plin., ad parentum vicem Gell. enako staršem, ad vicem obsidis teneri Aur.; v enakem pomenu tudi ad invicem: Veg., Eccl.

2. in vicem (pogosto kot ixpt. invicem; gl. to besedo), in vicēs
a) na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: in vicem Ci. ep., Cels., Col., hi rursus in vicem anno post in armis sunt, illi domi remanent C., inque vices spectans ambos O., inque vices ponit positamque resuscitat iram O., agri … ab universis in vices occupantur T., inque vices equitant Iuv.
b) medsebojno (med seboj), vzajemno: inque vicem tua me, te mea forma capit O.; od tod: me spargit … inque vicem flavescit O. nasprotno pa sam …
c) namesto (na mesto), v zameno: Cels., Col. idr., defatigatis in vicem integri succedunt C., poenaque in vicem fidei cesserat L., in Gai vicem Suet.; tudi = nasproti: in vicem novellam subolem substituat Col.
d) v povračilo, nasproti (nasprotno) pa: inque vices illum, tectos qui laesit amores, laedit amore pari O., mihi dulces ignoscent, si quid peccaro stultus, amici inque vicem illorum patiar delicta libenter H.

3. per vicēs na izmeno, izmenjaje, menjaje se, izmenično, izmenoma, vrsteč (čredeč) se, eden (drug) za drugim: clamare O., subire Plin., per vices annorum Plin. leto za letom.

vicissitūdō -inis, f (vicissim) (iz)menjava, zamenjava, ména, premena, premenjava, menjanje, menjavanje, menjevanje, izmenjevanje, izmenjavanje, zamenjevanje, zamenjavanje (starejše spremena, premenjava), sprememba, spreminjanje, vrstitev, vzajemnost: Ter., Hier. idr., ex alio in aliud vicissitudo atque mutatio Ci.; s subjektnim gen.: vicissitudo laboris ac voluptatis Ci., studiorum officiorumque Ci. vzajemnost, vicissitudines fortunae C., rerum, dierum ac noctium, diurnae nocturnaeque Ci., alternae vicissitudines digitorum Ap. navzkrižnost prstov ob sklenjenih rokah; z objektnim gen. sklon s praep.: in sermone communi vicissitudo Ci. vrstitev v govoru (ko človek sam govori in nato pusti govoriti še drugemu).

volūbilitās -ātis, f (volūbilis)

1. vrtljivost, gibljivost, premičnost, pomičnost, krožilnost, mobilnost okoli središča, starejše kretnost: mundi Ci., O., Ap., volubilitatem non dedit Ci., ipsa volubilitas libratum sustinet orbem O., volubilitas ventorum Serv.

2. okroglost: fracta volubilitas capitis latissima O. (Metam. 12, 434).

3. metaf.
a) spremenljivost, spreminjanje, nestalnost, nestanovitnost, negotovost, opotečnost: fortunae Ci., Plin.
b) gibčnost, jadrnost, urnost, hitrost, naglost, okretnost, spretnost, starejše spešnost: Q., Plin. iun. idr., linguae Ci. okreten, zgovoren jezik, verborum Ci. spretnost pri govorjenju, spretno govorjenje, ingens verborum volubilitas Petr. silna jezičnost, exaggerata verborum volubilitas Petr. izobilna zgovornost, inanis sententiis verborum volubilitas Augustus ap. Suet. prazno (puhlo) besedičenje.

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

āctiō -ōnis, f (agere)

1. gib(anje): in singulis tetrantum actionibus Vitr.

2. (pri govornikih in igralcih) gibanje telesa in spreminjanje glasu, vedenje, deklamacija: Q., Plin. iun., actio in Antonio singularis Ci., vehemens, plena animi, doloris ... Ci., actio non tragica Ci.; met. gledališka predstava, (gledališko) prikazovanje: artifices suas per orchestram praestant actiones Vitr.

3. opravljanje, izvrševanje; z objektnim gen.: actio illarum rerum aperta Ci., gratiarum actio Ci. zahvala.

4. delovanje, dejanje, delo; abs.: honesta Ci., motus et actio divina Ci., habet fabula varios actus multasque actiones Ci., ad quod est adhibenda actio (zunanja dejavnost) quaedam, non solum mentis agitatio (duševna dejavnost) Ci., suscipere actionem aliquam Ci., virtutis laus omnis in actione consistit Ci.; s subjektnim gen.: eius actiones horreo Ci. dejavnost, actio corporis, mentis Ci., vitae Ci. praktično življenje.

5. occ. javno delovanje ali dejanje
a) uradno dejanje (delo, opravilo), uradni posel, npr. razprava, nasvet, predlog, javni govor (v senatu, narodnem zboru), v pl. tudi uradno poslovanje, uradovanje: consularis Ci., actiones publicae Ci. državniško delovanje, actiones Ciceronis consulis S., Gracchorum actionibus nobilitas obviam ierat S. spletkam, rogoviljenju, seditiosae actiones (tribunorum), tribuniciae actiones L., omnium actionum in senatu primam habuit pro victore populo L.
b) sodna obravnava, pravdanje, tožba, navadno s tožnikovega stališča: Suet., Icti., pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., actionem constituere ali instituere Ci. pravdo (tožbo) začeti, actionem perduellionis intendere (alicui) Ci. tožiti koga zaradi veleizdaje, actionem constituere adversus aliquem Val. Max.; z zagovornikovega stališča: actio maximae causae debilitatur loco Ci. izvajanje največje pravde; splošno: inquieta urbs actionibus T.
c) met. α) stalno tožbeno besedilo, tožbeni obrazec, tožbeni postopek: illa actio: "ope consilioque tuo furtum aio factum esse" Ci., aut muta actionem aut noli mihi instare, ut iudicem Ci., actiones componere Ci. ep., alicui actionem dictare Sen. rh.; potem sploh sodno napotilo o tem, na kar je po zakonu treba paziti pri sodnih razpravah, pravdni predpis: Hostilianae Ci. (o dediščinah). β) tožbena pravica, dovoljenje za tožbo: Sen. ph., Q., Suet., actionem eius rei postulant Ci., si qui me exire mea domo coëgisset, haberem actionem Ci., legatus actionem se daturum negavit Ci., multis actiones et res peribant L. mnogim je šla tožbena pravica in zahtevek po zlu. γ) tožbeni govor, obtožnica, tožbeni spis: actiones Verrinae (zoper Vera) Ci., in prima parte actionis Q. δ) sodni rok: XV viri prima actione non iudicaverunt Ci., altera, tertia actio Ci.

āctus -ūs, m (agere)

1. gnanje, gonitev, gonja: pars ... ab actu (pecudum) nomen Agonalem credit habere diem O., feram admonitu, non actu inflectere Ci. z glasom, ne s silo; met. (jur.)
a) pravica do gnanja skozi kak kraj, tudi stegnè: Icti., aquae ductus haustus, iter, actus Ci.
b) ploščinska mera, toliko polja, kolikor se ga je dalo z dvema bikoma naenkrat oborati, oral: actus, in quo boves agerentur cum aratro uno impetu iusto' Plin., actus minimus Varr., Col., Front., Isid. približno 30 m dolg in 1 m širok, actus quadratus Varr., Isid. približno 30 kvadratnih metrov, actus duplicatus Col., Isid. približno 60 m dolg in 30 m širok; pren. oddelek čebel v panju: Plin.
c) pren. številni obrat, kolobar: Varr.

2. gib(anje), premikanje: (mellis) cunctanctior actus Lucr., fertur in abruptu magno mons improbus actu V. v silnem padu, pilaque contorsit violento spiritūs actu Lucan. močno sopihajoč; pren.: in dies quanto potentior, eodem actu invisior erat T. v isti meri; occ.
a) gibanje telesa ali njegovih delov: corporis Ci., venit spectabilis actu O.
b) (pri govornikih in gledaliških igralcih) premikanje telesa, obraza, spreminjanje obraza, vedenje: sine carminum imitandorum actu L. brez telesnega gibanja, primernega vsebini iger, actus histrionum Q., ne tunica ad lacertum in actu redeat Q. od tod

3. met.
a) predstavljanje, predstava, prikazovanje: fabellarum L., scaenarum Q., tragicus Suet.
b) dejanje (akt) gledališke igre: primo act placeo Ter., extremum actum neglegere Ci., non solum unum actum, sed totam fabulam confecissem Ci., neve minor neu sit quinto productior actu fabula H. predstava naj nima ne manj ne več kakor pet dejanj; pren. oddelek, del: primus actus vitae Ci., extremus actus (aetatis) Ci., in quarto actu improbitatis suae Ci. malo pred preobratom, tertius annus imperii, tanquam tertius actus Ci. ep.

4. opravljanje, izvrševanje, dejavnost, dejanje, delo: hic restat actus, in hoc elaborandum est, ut ... Ci., post actum operis Q., in actu esse, mori Sen. ph., senatus ad speculandos actus Hannibalis legatum mittit Iust., tui actus Plin. iun., Herculei actus Ci.; occ.
a) javna dejavnost, javno poslovanje, posel, poklic, poklicne dolžnosti: inter medios rerum actus Q., actus forensis ali samo actus Q.; tudi upravljanje (uprava) zasebnih ali državnih posestev in računov: Icti.
b) dejanje = dejanskost, resničnost: felices, quibus haec ipso cognoscere in actu contigit O., actu (naspr. cogitatu) Aug.
c) pravilo ravnanja, ravnanje: actum, quem debuisti, ... secutus es Traian. ap. Plin. iun.

dēclīnātiō -ōnis, f (dēclīnāre)

I. intr.

1.
a) stran neba, naklon (nagnjenost) zemlje proti tečajema: d. caeli Vitr., Col., declinationes caeli, declinatio (declinationes) mundi Col.
b) α) borilno (iz)ogib, odmik: lanceam exiguā corporis declinatione vitare Cu.; pren.: quot ego tuas petitiones … parva quadam declinatione et, ut aiunt, corpore effugi! Ci. β) arhit. zapogib: declinationes libramenti ventris Vitr. zapogibi ob koncih bočne ploskve. γ) fil. odklon, oddaljitev od svoje poti: d. atomorum Ci.

2. pren.
a) ret. odmik, oddaljitev od predmeta: Q., declinatio brevis a proposito Ci.
b) gram. vsako spreminjanje besedne oblike (sklanjanje, spreganje, stopnjevanje), pregibanje: Varr., Q., pri poznejših slovničarjih le sklanjanje, sklanjatev, deklinacija (v našem pomenu): Don. idr.
c) fil. sovraštvo, mržnja, nenaklonjenost, odpor: adpetitio et declinatio naturalis Ci., quae declinatio, si cum ratione fiet, cautio appelletur Ci., hominum … declinationes Gell.
č) medic. popustitev, ponehanje bolečine, bolezni: Marc., Th. Prisc., Cael.

— II. trans. izogib, ogibanje: laboris et periculi Ci.