Franja

Atre͡us -eī, acc. -eum in včasih (pesn.) tudi -ea, vok. Atre͡u, m (Ἀτρεύς) Atrej, kralj v Argih in v Mikenah, Pelopsov in Hiponamejin sin, Tantalov vnuk, Aeropin mož, Agamemnonov in Menelajev oče, Tiestov brat (Thyestes), čigar sin Ajgist (Aegisthus) ga je umoril: Varr., Ci., H., O. idr.; naslov Akcijeve tragedije: Gell. Od tod adj. Atrēus 3 atrejski, pesn. = argovski, argoški: sanguis Stat.; patronim Atrīdēs -ae, abl. -ā, m (Ἀτρείδης) Atrid, Atrejev sin ali potomec: minor Atr. (= Menelaus) O., maior Atr. (= Agamemnon) O., samo Atrides pogosto označuje le Agamemnona: H., O., Pr., Sen. tr., Ap., redkeje pa Menelaja: H., O.; pl. Atrīdae: Pl., H., O., Q. ali reges Atrīdae: Poeta tragicus ap. Corn. Atrida = Agamemnon in Menelaj; apel. Atrīdēs =
a) Caesar (Domitianus): itur ad Atriden Iuv.
b) mož, soprog: si praegustabit Atrides Pontica ter victi cautus medicamina regis Iuv. Redkejša je soobl. Atrīda -ae, m: Pr., acc. -am: Aus., M. Caesar ap. Fr., vok. -ă: H.

coniugium -iī, n (coniūx: coniungere)

1. zveza, združitev: Val. Max., corporis atque animae Lucr.

2. (poseb.) zakonska zveza, zakon (le kot telesna zveza; prim.: coniugium est dictum a iugo, quo in nuptiis copulantur Isid.): Ter., Col., Plin. idr., prima societas in coniugio est Ci., tota domus coniugio et stirpe coniungitur Ci., coniugii dos, coniugium hoc petere O., in eodem coniugio manere T., coniugio accipere alicuius filiam T., nova nobis in fratrum filias (z bratičnami) coniugia T.; z objektnim gen.: huius coniugii cupidus N. želeč si zakona z njo; (o golobih): coniugii fidem non violant Plin.

3. evfem.
a) ljubezenska zveza: sororis (s sestro) O., coniugio, quod fecit, adest dea O., c. ferum Tib. divji zakon.
b) (o živalih) spoj, sparitev: iuvenca coniugii rudis O., illae saepe sine ullis coniugiis vento gravidae V. (o kobilah).

4. met. soprog, mož, soproga, žena, zakonec: (Helena) coniugiumque domumque, patres natosque videbit V. soproga (Menelajeva), Helenum Graias regnare per urbes coniugio … Pyrrhi … potitum V. Pirove soproge (= Andromahe), coniugium optatum V.; pl. coniugia =
a) soproge, zakonske žene: Aur.
b) zakonske dvojice, zakonski pari: Cod. Th.; (o živalih) skupaj živeče dvojice, pari: vagantur fer(m)e coniugia Plin. po dva in dva, po parih, bina coniugia Plin. po dve dvojici.

coniūx, bolje coniūnx, -iugis, f m (coniungere)

I. sovpreženka, sovpreženec: me … equo factum … coniugem Ap.; (o stvareh): coniuges copulae Ap. zvezane.

— II. pren.

1.
a) klas. le fem. soproga, zakonska žena, zakonska družica: Lucr., V., H., O., Cat. idr., c. fidelissima Ci., ista tua minime avara coniux Ci., coniugem viro reddere Cu., principum coniuges T., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., celebratote illos dies cum coniugibus ac liberis vestris Ci., tudi: coniuges et liberi Ci., L. ali liberi et (ac) coniuges Ci., L. ali coniuges liberique L. ali liberi coniugesque L.; coniuges ducere Iust. (o)ženiti se; pl. coniuges soproge (žene) kakega orientalskega kneza: ubi ipse domicilium, coniuges liberosque habebat Auct. b. Afr.
b) skoraj le pesn. in poklas. kot masc. soprog, zakonski mož: Pl., Cat., Sen. ph. idr., ne eadem mulier cum suo coniuge et fratre … honestissimum adulescentem oppressisse videatur Ci., huic coniunx Sychaeus erat V., coniugis augurio quamquam Titania mota est O., suus coniunx ubi sit, circumspicit O., mulier … nectere moras … repertaque spe ditioris coniugis promissa exuere T.; pl. coniuges zakonska dvojica, zakonski par, zakonca: Val. Max., boni coniuges Cat., non prius unanimis corpora coniugibus tradite Cat.

2. occ. fem.
a) zaročenka, nevesta: ereptae magno inflammatus amore coniugis … Orestes V., coniuge praerepta (Turen o Laviniji, ki mu jo je prevzel tujec) V., raptā coniuge lentus eris? O., durus et ille fuit, qui tantum ferre dolorem, vivere et erepta coniuge qui potuit Tib.; tudi ljubica, priležnica: Picus, … quem capta cupidine coniunx … fecit avem Circe V., abreptā desertus coniuge Achilles Pr., intonuit signumque dedit Mavortia coniunx Val. Fl.
b) živalska samica: Plin., suo coniunx abducta marito … alba columba O.

cōpula -ae, f (iz *coapula; prim. apiō, apīscor)

1. vrv, vrvica, konopec, povodec, jermen: copulas in manibus gestare Pl., tortae copulae Acc. ap. Non. (o ladijskih vrveh), copulā vinctum ante se Thyum agere N., copula detrahitur canibus O., pectora copulae sparteae triturā continuā exulcerati (muli) Ap.; occ. vezilo = kopika: (naves) copulis continebantur C.

2. pren.
a) vez, spona: non video, quomodo ista tam diversa in eandem copulam coniciantur Sen. ph. kako se … zmeče(jo) v en kup.
b) vez = zveza besed: Nigidius ap. Gell., ita res … aliqua societate cum prioribus ac sequentibus se copulāque tenebunt Q.
c) spona, vez, ki veže moralno: ut esset (Atticus) talium virorum copula N., quos inrupta tenet copula H., copulae nuptiales Ap.; copula = zakonska vez, zakon: Cod. Th., Cod. I.; met. žena, soproga, soprog: Cass.

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

iugālis (star. iogālis) -e (iugum)

1. jarma vajen, jarmu privajen, vprežen, vozen: equi iumentaque Cu. vprežna živina, equi et currus iugalis Macr.; subst. iugālis -is, m, f vprega, plug: O., Vulg., Aeneae currus geminique iugales V., Hyrcanae iugales Stat. (o Bakhovih tigrih).

2. metaf. ženitovanjski, svatovski, zakonski: ne cui me vinclo vellem sociare iugali V., sacra O. svatba, dona O. ženitovanjska darila, Cisseīs ignīs enixa iugales V. „zakonski (o)žarek“ (= iskra) = Paris, čigar zakon je bil Troji v pogubo, taedae iugales Cat., lectus V., anni Mart., amor Sen. tr., foedus Val. Fl.; subst. iugālis -is, m zakonski mož, soprog: Cass.; f zakonska žena, soproga: Ambr., Cass.

3. occ.
a) tela iogalis una Cat. pokonci stoječe statve.
b) os iugale Cels. kost pri sencih, (kost) ličnica, podočnica.

marītus 3 (mas; prim. gr. μεῖραξ deček, deklica, μειράκιον deček, lit. martì nevesta, devica)

I. adj.

1. oženjen, omožen, zakonski: vagabatur per maritas domos L. po hišah zakoncev, fratre marita soror O. omožena, Venus O. zakonska ljubezen, torus O. zakonska postelja, foedus O., caedes O. umor lastnega moža, lex H. (= lex Iulia de maritandis ordinibus) zakonsko (od Avgusta izdano) določilo ali zakon, ki je prepovedoval neoženjenost in kaznoval tiste, ki niso imeli otrok, z izgubami dednopravnih pravic; l. 9 po Kr. so ta zakon obnovili kot lex Iulia et Papia Poppaea; šalj.: A. Pulchra edepol dos pecunia est. P. Quae quidem, pol non marita est Pl. res da, pa le, če se ga ne drži žena.

2. metaf. privezan, spojen (prim. marītō): arbores Ca., clivetum Col., ulmus Cat., Q. —

II. subst.

1. marītus -ī, m
a) zakonski mož, zakonski drug, soprog (naspr. caelebs): Ci., V., Q. idr., gaudens mulier marito H., novus maritus Pl., Varr. idr. ali recens maritus Plin. iun. novi zakonec, mariti Ap., Icti. zakonca, zakonci.
b) ženin, ljubimec, snubec: Pr., Tib., aegram nulli quondam flexēre mariti V.
c) metaf. o živalih: Ci., V., Col., olentis uxores mariti (= capri) H.

2. marīta -ae, f zakonska žena, zakonska družica, soproga: castas duce se iubet esse maritas O., marita onusta bacis H.

pār, paris, abl. sg. -ī, subst. tudi -e, nom. pl. n -ia, gen. -ium

I. subst.

1. m, f enak (enaka), vrstnik (vrstnica), tovariš(ica), prijatelj(ica), drug (družica): quaeret parem H. družico, opulentus par Pl. tovariš pri obedu, infans cum paribus (s tovariši, z vrstniki) inquinata sum Petr.; poseb. soprog, soproga: accumbit cum pare quisque suo O., serpens parem quaerens Hyg.

2. n
a) enako: pari par respondere Pl. ali paria paribus respondere Ci. vračati z isto mero, vračati milo za drago (nemilo za nedrago), par pari respondere Ci. na roke, v gotovih denarjih, z gotovino plačevati, par pari referre Ter. odmeriti (odmerjati), kakor se je (komu) odmerilo (kakor se (komu) odmeri), paria facere Sen. ph. prav tako storiti, toda paria facere cum rationibus domini Col. gospodove račune prav zaključiti (zaključevati), tako tudi pren.: velut paria secum facere (o naravi) Plin. tako rekoč plačevati sebe s samo seboj, cotidie cum vitā paria facere Sen. ph. obračuna(va)ti (delati račun, prihajati na čisto) z življenjem, paria facere cum influentibus negotiis Sen. ph. dovršiti, povsem dokončati opravke, poteram tecum et hāc Maecenatis sententiā parem facere rationem Sen. ph. lahko bi te s to Mecenatovo mislijo povsem izplačal, s to Mecenatovo mislijo bi se lahko povsem pobotal s teboj, paria pessimis audere Sen. ph. preizkušati se v drznosti z najhujšimi (ljudmi), par impar ludere H., Augustus ap. Suet. igrati (otroško igro) „liho—sodo“, ex pari Sen. ph. enako, prav tako, na enak način.
b) dvojica, par: Suet., Vell. idr., columbarum O., gladiatorum Ci., tria aut quattuor paria amicorum Ci., par nobile fratrum H. —

II. adj.

1. par komu, paroma (po dva in dva, v parih) združen, podoben: imago par ventis V. podobna, ut coeat par pari H.; preg.: pares cum paribus facillime congregantur Ci. = „volk se z volkom druži“, „kljuka se kvake drži“, „gliha vkup štriha“; prim: ut solent pares facile congregari cum paribus Amm. in gr. ἀεὶ τὸν ὅμοιον ἄγει ϑεὸς ὡς τὸν ὅμοιον Hom.

2. enak (po velikosti, meri, moči, vrednosti, imenitnosti), isti (komu čemu): pari intervallo C., mons pari tractu S. v isti smeri, pares in proelium ineunt V., pari leto affici N., pari modo N. na enak način, enako, prav tako, pari atque dictator imperio N. z isto oblastjo kakor kak diktator, parem sapientiam hic habet ac formam Pl., quibus illi agros dederunt quosque postea in parem (po nekaterih izdajah partem) iuris libertatisque condicionem atque ipsi erant receperunt C.; šele od L. par quam; tudi: omnia fuisse in Themistocle paria et Coriolano Ci.; z dat.: summa par huic pecuniae Cu., Cratippusque, familiaris noster, quem ego parem summis Peripateticis iudico Ci., parissumi estis hibus Pl.; z gen.: paria horum N. enaki dogodki kakor ti, cuius paucos pares tulit Ci. njemu enake; opisano s cum: quem tu parem cum liberis tuis fecisti S., erant ei quaedam ex his paria cum Crasso Ci.; z inter se: eas (sc. virtutes) esse inter se aequales et pares Ci. povsem enake med seboj; prav redko z nekakšnim abl. comparationis: Marcia … in qua par facies nobilitate sua O., scalae pares moenium altitudine S. fr.; stvar, v kateri se kaže enakost, večinoma v samem abl. (v sl. v čem, po čem, glede na kaj): pares aetate ministri V., par annis O., ceteris par est libertate Ci.; pa tudi v abl. z in: ut sint pares in amore et aequales Ci.; redko v gen.: aetatis mentisque pares Sil.; tudi: par ad (glede na) virtutem L.; pesn.: pares cantare V. enak(ovredn)a si v petju.

3. enak po moči = kos komu: nemo ei par erat eloquentiā N., quibus ne dii quidem immortales pares esse possint C., par Atlanti viribus O., nullo in loco iam praedonibus pares esse (meriti se) poteramus Ci., neque terrā neque mari hostes pares esse (meriti se, kosati se) potuerant N., aut ope Palladis Tydiden superis parem? H., neque se parem armis existumabat S., adhuc pares non sumus (sc. fletui) Ci., p. adversus victores Iust., par in adversandum L.; abs.: universos pares esse N., pari proelio discedere N. iz neodločene bitke; kot subst. m nasprotnik: habeo parem, quem das, Hannibalem L., nec quemquam aspernari parem, qui se offerret L.

4. primeren, spodoben, dostojen: Pl., conubium Cat. enakoroden, istoroden, haud secus quam par esse Cu., rebus par oratio Ci., ut par est Ci., Lucr. kakor se spodobi, par est Ci., Cat., Lucr. idr.; z ACI: relinqui eum par non esse N., par est primum ipsum esse virum bonum Ci., quod me scire par sit T.; redko: non par videtur … illis paedagogus una ut siet Pl. — Adv. pariter

I. enako, na enak način, prav tako: Afr. ap. Non., Ter., Ph., p. volens S., Siculi causam suam perisse querentur et me cum pariter moleste ferent Ci., sed eā (sc. caritate) non pariter omnes egemus Ci.; pariter … pariter = gr. ἅμα … ἅμα: p. Phoebes, p. maris ira recessit O.; pariter … qualis: Pl., S.; z ac, atque, et, ut: enako kot, prav tako kakor: Pl., Ter., Ci. idr., voltu [colore motu] corporis pariter atque animo varius S., p. ac si hostes adessent S. prav tako, kakor da so (kakor da bi bili) sovražniki navzoči; tudi: p. et … et: L., Q.; z dat. le pri L.: p. ultimae propinquis. —

II.

1. v družbi, skupaj s kom, s kom vred: Ci. idr., cum ipso p. educatur Cu., Numidae p. cum equitibus adcurrunt S.; z dat.: Stat.

2. ob istem času, istočasno, sočasno, obenem, hkrati, skupaj: pariter cum occasu solis S., pariter cum luna crescere Ci., nam plura castella Pompeius pariter distinendae manus causā tentaverat C.; ponovljeno: hanc pariter vidit, pariter heros optavit O. je videl in si obenem zaželel.

bimarītus -ī, m (bi in marītus) dvojni soprog, dvojni mož, mož dveh žena: Laterensis ap. Ci., flamen Hier.

quadri-gamus -ī, m (hibrid. iz quattuor in γάμος) štirikrat oženjen mož, štirikraten soprog: Hier.

vir, virī, gen. pl. (pesn.) tudi virûm, m (prim. skr. vīráḥ mož, umbr. viro, viero = lat. viros, got. waír = stvnem. wer = lit. výras mož)

I.

1. mož, moški (naspr. femina, mulier): Pl., Ter. idr., mulier inciderat in viros Ci., de viro factus femina O., ambiguus modo vir, modo femina O., linguā vir mulierque fave Tib., mulier coniuncta viro Lucr.

2. mož, odrasel moški (naspr. puer): littera communis mediis pueroque viroque inscripta est foliis O., neque eos (sc. pueros) prius in urbem redire, quam viri facti essent, statuit Iust., cum essem parvulus, loquebar ut parvulus … , quando autem factus sum vir, evacuavi, quae erant parvuli Vulg.

3. (zakonski) mož = soprog (naspr. uxor): Pl., H., Petr., Suet. idr., mi vir Ter., meum virum abs te exire video Ter., hic est enim vultus semper idem, quem dicitur Xanthippe praedicare solita in viro suo fuisse Ci., ea (sc. Tullia) secretis viri alieni adsuefacta sermonibus nullis verborum contumeliis parcere de viro ad fratrem, de sorore ad virum L., matura viro filia V., virque sit alterius O., vir et uxor Val. Max., Icti. zakonska (du.); vir = priležnik, ljubimec, prešuštnik, sramodejec: vir tuus Ci., si eius (ljubimec) vir Catilina revixisset Ci.; o živalih: vir gregis ipse caper V., virque paterque gregis (= caper) O. (prim.: de grege nunc tibi vir, nunc de grege natus habendus O. (Metamorph. 1, 660), viri capellarum Mart.

4. mož (glede na svoje vrline), moški, možak: Ter., Sen. ph., Ps.-Q. (Decl.), Suet., Iust. idr., (sc. Marius) tulit dolorem ut vir (stanovitno, kakor mož) et ut homo maiorem fere sine causa noluit Ci., te virum praebeas Ci., si vir es O., Mart., si vos viri estis L., si quid in Flacco viri est, non feret H., siquis male vir quaerit habere virum O. nemoški, nemožak; pogosto s častilnimi atrib.: vir bonus, constans Ci., vir fortis C., sanctus S., clarus S., N., clarissimus, fortissimus, summus viri optimi Ci.; v obscenem pomenu: si vir es Ap.; kot oblastniški naziv: tres viri (tresviri), decem viri (decemviri), s partitivnim gen. triumvir(i), duumviri; gl. ustrezne besede.

5. (z izrazito poudarjalnim pomenom nam. pron. is ali ille) mož = on: auctoritas viri moverat L., hae tantae viri virtutes L.

6. (kot voj. t.t.) mož = vojak, borec, bojevnik, bojnik; v pl. tudi = možje, ljudje: dispertiti viri Pl., corpore fortissimorum virorum L., concurrunt: haeret pede pes densusque viro vir V., seque viro vir contulit V., (sc. equus) arma virumque ferens V. konjenika, armis virisque Cu.; pesn. = junak: arma virumque cano V., ubi illi viri essent L.; occ. v pl. pešci, pehota, peštvo: omnem ripam equites virique obtinentes L., rates … , in quibus equi virique traicerentur L., equis, armis, viris locupletavit Africam N., magna voce trahens equitemque virosque Sil., passim turmaeque virique Petr.; preg.: equis virisque L. ali viris equisque Ci. ali equis viris Ci. ep. „s konji in možmi na vso moč“.

7. posamezni mož, posameznik, poedinec: vir virum legit Suet. vsak si izbere (izvoli) svojega moža (pri volitvah senatorjev), nulli viri vocantur (pri vojaškem naboru) Ci., cum vir virum legisset (za soborca (vštričnika), zaščitnika v boju) L., legitque virum vir (za nasprotnika v boju) V., vir unus cum viro congrediendo (kot nasprotnikom) L.; metaf. sarkast.: nisi ut virum a viro lectum esse diceres Ci. (Pro Milone 21).

8. nasploh mož = človek: Marius rusticanus vir (človek), sed plane vir (pravi možak, pravi korenjak) Ci., vir iniustus O., arma viri, nefandi viri munimenta V., ipse viro levari vincla iubet V., vir mendax V., violenta viri vis Lucr.; v pl. možje, pogosto = ljudje: Oenotri coluere viri V., viri ambigui (= Kentavri) O., viri turpissimi S., pars Numidiae … , agro virisque opulentior S., per ora virûm Enn., haec … virûm in ora diffundit V., clangorque virûm stridorque rudentum V., mons … armenta virosque involvens secum V., flumina … pecudesque virosque … rapiunt O., vis ut nulla virûm, non ipsi excindere ferro caelicolae valeant V. —

II. meton. moškost, moštvo, možatost, moška moč, rodilna moč, rodilnost, zrelost, doraslost: membra sine viro Cat. iuventus exsecta virum Lucan.

Acoetēs -ae, m (ἀκοίτης Hom. = soprog) Akojt,

1. Evandrov oproda: V.

2. Bakhov strežnik: O., Hyg.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

cōnsors -sortis, abl. sg. adj. -ī, subst. -e, n pl. -ia (ki ima enak ali isti delež)

I. adj.

1. sodeležen, skupno kaj uživajoč: Varr., Dig., frater Vell., Plin. iun. ali tres fratres consortes Ci. ali frater germanus et consors etiam censoris L. ki ima skupno imetje, ki skupno s kom živi, c. litis Cod. I., sors et patrimonium significat, unde consortes dicimus P. F.

2. pesn. (enalaga) skupen: c. vita Lucr., casus Pr., consortia tecta V.; z dat.: studiis consors puerilibus aetas Lucan. —

II. subst.

1. masc. = sodeležnik, sodrug, tovariš, fem. = sodeležnica, družica, tovarišica: e Tyrio consortem accite senatu Sil.; z gen. relationis: socius et consors gloriosi laboris C., c. mendicitatis Ci., consors mecum temporum illorum Ci., c. culpae, pericli O., vitiorum fratris sui Vell., studiorum Sen. ph., periculorum Plin. iun., consilii publici Plin.iun., imperii Vell., Suet. sovladar, tribuniciae potestatis T. sodrug v ..., tori, thalami O. soprog, uxor, socia tori, vitae consors Ps.-Q., consortes urbis O. someščani, caro consors et coheres (sc. animae) Tert., ut consortes fidei, ut spei coheredes Min.; z in in abl.: consors in lucris atque furtis Ci.; z gen. personae: T. Tatius c. Romuli Suet. sovladar.

2. occ.
a) soudeleženec (sotovariš) pri kupčiji: cum periura patris fides consortem fallat H.
b) pesn. masc. brat, fem. sestra: c. Remus Tib., miracula narrat (Ceyx) de consorte suo O., c. magni Iovis (= Iuno) O., dea c. Phoebi (= Diana) O., c. Ledaea gemellis O. sestra dvojčkov (Dioskurov) = Helena; kot adj. (enalaga) bratski (bratov), sestrski: c. sanguis O. bratova, consortia pectora O. sester.

gener -erī, m (prim. gr. γαμέω oženim se, γαμβρός (iz *γαμ-ρος) zet, lat. gener; naslanja se na genus, gens, genitor, gignere ...)

1. zet = hčerin mož: ICTI. idr. Piso ille, gener meus, ... a propinquo suo socerum suum flagitabat CI., cum soceris generi non lavantur CI., nubit genero socrus CI., Cingetorigem ... generum suum, ... hostem iudicat C.; kolekt.: generi cruorem cum soceri sanguine permiscuit ensis O.; occ. bodoči zet = hčerin zaročenec, hčerin ženin: (Coroebus) Cassandrae incensus amore, ... gener auxilium Priamo ... ferebat V., Lycambae spretus infido gener H.; šalj. = hčerin ljubimec: Villius in Fausta Sullae gener H. (Vilij je bil Milonov prijatelj in ljubimec njegove soproge Favste, Sulove hčere).

2. (nam. progener) mož vnukinje ali pravnukinje: ICTI., qui collegam et generum adsciverat T., tuum, Caesar, generum ... colebamus T.

3. (redko) svak = sestrin soprog: Mardonius, regis (Xerxis) gener N., Pygmalion ... avunculum suum eundemque generum ... occidit IUST. – Soobl. gener -eris, m; od tod dat. pl. generibus: ACC. AP. NON.

Hectōr -oris (-ōris: Enn.), acc. -orem in -ora, m (Ἕκτωρ) Héktor,

1. sin Priama in Hekube, Andromahin soprog, najhrabrejši izmed trojanskih junakov; življenje je izgubil v dvoboju z Ahilom: Enn., Ci., V., H., O., Sen. tr. Od tod adj. Hectoreus 3 Hektorjev: coniux V., hasta, flamma O., Hectoreo concurrere Marti (= Hectori pugnanti) O., Hectoreae pugnae Amm.; pesn. meton.
a) = trojanski: gens, amnes V.
b) = rimski (ker so se Rimljani imeli za potomce Trojancev): gens Sil.

2. Parmenionov sin: Cu.

Herculēs -is, redko -ī, m (iz gr. Ἡρακλῆς je v italskih narečjih po izpahu samoglasnika „a“ nastala obl. Hercles ali po drugi sklanjatvi Herclus, odkoder voc. Hercle; v lat. se je med c in l vrinil „u“) Hêrkul, v grški mitologiji sin Jupitra in Alkmene, rojen v bojotskih Tebah, soprog Dejanejre, najslavnejši grški junak, poseb. bojotski narodni heroj, vzor moške kreposti. Za svoje sodobnike si je pridobil največje zasluge s tem, da je uničeval divje zveri in roparje. Mikenski kralj Evristej mu je naložil 12 zelo težkih del (Herculis athla, gl. athlon), ki jih je vsa srečno opravil. Bojeval se je baje tudi na Zahodu in Vzhodu ter prišel celo v Indijo. Zaradi njegovih junaških del ga je Jupiter vzel v nebo, uvrstil med bogove in oženil z boginjo Hebo. Tirski in libijski Herkul je istoveten s feniškim Melkartom. Tacit ga enači z germanskimi, drugi pisci z egipčanskimi bogovi. Imeli so ga tudi za delitelja bogastva (gr. πλουτοδότης) in mu zato darovali desetino pridobljenega imetja. Bil je tudi spremljevalec in voditelj Muz (gr. μουσαγέτης): Pl., Varr., Ci., Lucr., H., Cu., Sen. tr. idr. Herculis uxor O., Herculis columnae, gl. columna, Herculis silva (v Nemčiji na vzhodu od Vezere) T., Hercules Musarum Suet. Pogosto voc. kot rotilna beseda = za Herkula, pri Herkulu, za boga, pri bogu, bogme, (za)res, resnično v obl.
a) hercules (Hercules): licet hercules undique omnes terrores impendeant Ci., valde hercules nobis laborandum est Ci., et hercules … nunc oneratum vestris fortunis hostem abire sinitis L., at hercules, munia militae … inpigre toleratis Cu.
b) hercule: at hercule aliquot annos … populus Romanus … maxima parte … imperii caruit Ci., neque ego, hercule, fur, ubi vasa praetereo sapiens argentea H., dignus, hercule, qui nunc quoque tantum … continentiae ferat fructum Cu.
c) hercle: perii hercle Ter., unde isti versus? dicam hercle Ci., absolutus sum novo hercle more Ci., per hercle rem mirandam Gell.; včasih v zvezi z drugimi zagotavljajočimi besedami: certe hercle Pl., Ter., hercle certo Pl., hercle sane ali sane hercle Corn., Ci.
č) meherculēs, mehercule, mehercle (v teh obl. je „me“ morda star. voc. pron. meus ali pa je mehercules, meherc(u)le elipt. izraz za „ita me, Hercules (Hercule, Hercle), iuves“): lubentius dixerim … mehercule quam mehercules Ci., ego mehercules hac sum suspicione percussus Ci., verum mehercule hoc, iudices, dicam Ci., servi mehercule mei si me isto pacto metuerent Ci., exercitus … mehercule magis strenuus quam felix S., pulcre mehercle Ter. — Pl. nom. Herculēs: Varr. fr., Verr. fr., Arn., Aug., gen. Herculum: Tert., dat. ali abl. Herculibus Varr. — Od tod adj.

1. Herculāneus (-ius) 3 herkulski: pars Pl. desetina, ki so jo odmerjali Herkulu, urtica, formicae Plin. največja (največje), nodus Sen. ph., ki ga je zelo težko razvozlati, mater (= nymphaea) Ap. h.; subst. Herculānia -ae, f, bot. = sidērītis: Ap. h.

2. Herculānus 3 herkulski = dolg, velik: pes Gell.

3. Herculeus 3 Herkulov, herkulski: labor H., hospes (= Kroton, ki je Herkula gostoljubno sprejel) O.; od tod urbs hospitis Herculei (= mesto Kroton) O., Herculea urbs O. = kampan(ij)ski Herkulaneum, Trachin O. ki ga je ustanovil Herkul, hostis (= Telephus, Herkulov sin) O., arcus, artus, vires, numen O., gens O., penates Sil., arbor V. (Herkulu posvečen) beli topol, clava Pr., litora Pr. ob kampan(ij)skem Herkulaneu, Oete Lucan., lacerti, tela, sagittae Val. Fl., fragor Val. Fl. veliko, silno, opes Val. Fl. pomoč, auxilia Val. Fl., natus in Herculeo Fabius lare Iuv., arces Mart., astrum Mart. ozvezdje Lev, audacia Iust., sacra Aur. Herkulovo bogoslužje.

4. Herculīnus 3 herkulski: Prisc.

herus in (bolje) erus -ī, m

1. hišni gospodar, hišni oče, poseb. glede na služinčad (naspr. famuli): Kom. idr., herus atque hera nostra Tit. fr., adhibenda saevitia est, ut eris in famulos Ci., ecce servus „o ere“ (inquit) H.

2. metaf. gospod(ar), zapovedovalec, vladar, lastnik, posestnik: non eros nec dominos appellabant eos, quibus iuste paruerunt Ci., nec victoris heri tetigit captiva cubile V., propriae telluris erus H., aula divitem manet erum H., ne perconteris, fundus meus … arvo pascat erum an … H., erus tuus Cat. tvoj soprog, caelestes eri Cat. (o bogovih).

Hyllus -ī, m (Ὕλλος) Hilos, Herkulov in Dejanejrin sin, Jolin soprog: O., Stat.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.